OBČINA CERKNO
OBČINSKI SVET

ZAPISNIK
10. redne seje Občinskega sveta Občine Cerkno,
ki je bila 21.02.2008 ob 17. uri v sejni sobi Občine Cerkno


Prisotni svetniki: g.Stanko Brezavšček, ga.Branka Florjančič, g.Marjan Simonič, ga. Adelka Vončina,g.Ivan Ambrožič, ga.Mojca Drole, g.Viktor Kranjc, g.Marko Čadež, g.Dušan Obid, ga. Marija Hvala,g.Stanislav Eržen, g.Radovan Lapanja, g.Marko Močnik, g.Marjan Mavri, ga.Selma Vidjen in g.Marijan Platiše.

Ostali prisotni: župan g.Jurij Kavčič, direktor občinske uprave g.Martin Raspet, svetovalci ga.Marjeta Simonič, ga.Mojca Sedej in g.Janez Rupnik, računovodja ga.Valerija Močnik ter zapisnikarica ga.Cirila Tušar.

Novinarji: ga. Maja Filipič – Radio Odmev, g.Damjan Bogataj -ABC, g.Božan Verbič – LTC.
Pri 5. točki dnevnega reda je bila prisotna predsednica Nadzornega odbora ga.Martina Hadalin,vabljeni predstavnik Komunale d.o.o. Idrija k 4. točki dnevnega rada pa je udeležbo opravičil.

Predlagan je bil naslednji dnevni red:
1. Ugotovitev sklepčnosti in določitev dnevnega reda.
2. Sprejem zapisnika in sklepov, sprejetih na 9. seji občinskega sveta dne 20.12.2007.
Poročilo o realizaciji sklepov.
3. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
-Razrešitev in imenovanje nadomestnega člana v Nadzornem odboru Občine Cerkno.
-Predlog za imenovanje predstavnika javnosti v senat za reševanje pritožb zoper policiste.
-Imenovanje člana v programsko razvojni svet Idrijsko – Cerkljanske razvojne agencije.
4. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Cerkno – prva obravnava.
5. Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Cerkno v obdobju od 14.2.2007 do 11.12.2007.
6. Odlok o proračunu Občine Cerkno za leto 2008 – prva obravnava.
7. Sklep o začasnem financiranju Občine Cerkno v obdobju april – junij 2008.
8. Letni program športa v Občini Cerkno za leto 2008.
9. Poročilo o nadzoru kvalitete vodooskrbe v letu 2007.
10. Pobude in vprašanja svetnikov.

Ad. 1: UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI IN DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE.

G.župan je pozdravil navzoče in ugotovil, da je svet sklepčen. Povedal je o dodatnem gradivu, ki je bilo svetnikom dano na mizo pred sejo (letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Cerkno v letu 2008, pregled dela na vodotokih v občini Cerkno v letu 2008,predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja k 3. točki dnevnega reda, zapisnik Statutarno pravne komisije in zapisniki odborov ter Komisije za celostno podobo občine Cerkno,izračun dejanskega stanja dolga Občine Cerkno za plače zaposlenih v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija v letih od 2004 do 2006).
Svetniška skupina SLS je predlagala, da se kot dodatna točka obravnavajo aktivnosti v zvezi s problematiko Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, da svetniki o tem ne bi bili obveščeni le iz medijev.

Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je dnevni red s predlagano spremembo. Aktivnosti v zvezi z MKČI se obravnava kot 10.točka.


Ad. 2: SPREJEM ZAPISNIKA IN SKLEPOV, SPREJETIH NA 9. SEJI OBČINSKEGA SVETA DNE 20.12.2007 TER POROČILO O REALIZACIJI SKLEPOV.
G.Raspet je povzel zapisnik in sklepe 9. seje ter realizacijo sklepov. Pripomb na sam zapisnik ni bilo, g.Lapanja pa je dejal, da ni dobil odgovora na vprašanje glede kadrovskih sprememb na LTO. Rečeno je bilo, da bo sklican svet zavoda LTO Laufar po novem letu, vendar tega do sedaj ni bilo in bi verjetno tudi svetnike to zanimalo.
G.Raspet je kot predsednik sveta zavoda LTO Laufar Cerkno povedal, da je bil predvideni sestanek v januarju preložen zaradi nepopolnega programa dela, ki ga mora pripraviti zavod. Obljubljeno mu je bilo, da bo poročilo za leto 2007 in program dela za 2008 sedaj pripravljen in ko bo to gradivo prejel, bo takoj sklical sejo sveta zavoda. Tematiko delovanja LTO Laufar Cerkno vsako leto obravnava tudi občinski svet na eni izmed sej. Svet zavoda LTO Laufar in občinski svet sta pri kadrovskih zadevah pristojna samo glede imenovanja direktorja, pri drugih zaposlitvah pa mora LTO upoštevati sistemizacijo, ki je potrjena s strani sveta zavoda. Ker bo sedanji v.d. direktorici potekel mandat, bo potrebno izvesti razpis za direktorja in tudi strokovnega sodelavca oz. vodjo projektov.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je zapisnik 9. redne seje občinskega sveta z dne 20.12.2007.

Ad. 3. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA.

Predsednik g.Simonič je podal predloge komisije.
Brez razprave so bili soglasno sprejeti SKLEPI:

1. V Nadzornem odboru Občine Cerkno se potrdi predlagana razrešitev g.Domena Boškoviča.
Kot nadomestna članica je imenovana ga.Bijanka Pavšič, Platiševa ul. 27, Cerkno.
2. Kot predstavnik javnosti v Senat za reševanje pritožb zoper policiste je imenovan g.Jakob Kenda, Platiševa ul. 13, Cerkno.
3. V programsko razvojni svet Idrijsko – Cerkljanske razvojne agencije se kot predstavnica Občine Cerkno za naslednji 4-letni mandat imenuje ga.Alenka Abram, Orehek 21 a, Cerkno.

Ad. 4: ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI CERKNO - prva obravnava.

Obrazložitev k odloku sta podala g.župan in g.Rupnik. Zaradi spremenjene zakonodaje je potrebno sprejeti nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bo usklajen z zakonodajo in bo hkrati zagotavljal tudi višji nivo ravnanja z odpadki. Potrebno bo pripraviti še tarifni sistem za obračun storitev in operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Cerkno ter izdelati kataster te javne službe. Občina Cerkno mora do konca junija letos urediti zbirni center v Cerknem, po vaseh pa ločeno zbiranje odpadkov in kasneje manjše centre. Nadzor nad izvajanjem te službe bo imel občinski inšpektorat.
Ga.Florjančičeva je poročala o obravnavi odloka na Statutarno pravni komisiji, g.Simonič pa na Odboru za cestno in komunalno infrastrukturo.
G.Obid je v razpravi izrazil zadovoljstvo nad predlaganim odlokom, saj mnoge občane moti sedanje stanje na tem področju in so pripravljeni ločevati odpadke. To se v Cerknem sicer že izvaja, vendar Komunala pri odvozu odpadke skupno pobira. Predstavniki Komunale so na seji odbora povedali, da tako delajo zato, ker so odpadki v kontejnerjih pomešani in jih zato odjemalec ne sprejme.
G.Obid meni, da bi v zvezi s tem morali še pred uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov v občini osveščati občane, da bi bil kasneje postopek uvajanja čim krajši.
G.Lapanja je izrazil obžalovanje, ker se predstavnik Komunale Idrija ni udeležil seje občinskega sveta, da bi bila tako svetnikom predstavljena problematika tudi s strani izvajalca odvoza odpadkov, saj je v zvezi s tem veliko medijskega zanimanja. Vprašal je, ali bo možna ureditev zbirnega centra do roka po odločbi inšpektorja, to je do konca junija letos in kdo bo nosil posledice, če tega ne bo mogoče izvesti.
G.župan je odgovoril, da občina intenzivno vrši prizadevanja za pridobitev lokacije zbirnega centra in računa, da bo to do postavljenega roka. V medijih pa se pojavljajo tudi različne neresnice tako glede knjižnice kot odvoza odpadkov v občini Cerkno. Primer je prav današnji članek v časopisu Komunitator. V prihodnjem tednu so predvideni nadaljnji pogovori s predstavniki Komunale Idrija. V skladu z zakonodajo bo potrebno razpisati koncesijo za izvajanje javne službe odvoza odpadkov, ki jo bo lahko pridobil tudi ugodnejši ponudnik. Komunala Idrija namreč ni več javno podjetje in ni mogoče odkupiti deležev posameznikov in skladov, da ne bi bil potreben razpis koncesije. Predlagani predstavnik s strani Občine Cerkno v nadzornem svetu Komunale g.Raspet tudi ni dobil mandata.
G.Platiše je dejal, da ga je presenetil intenzivni odziv Komunale Idrija in napovedi, da ne bo več odvažala odpadkov iz občine Cerkno. Začuden je nad resnostjo problema, ki doslej ni bil predstavljen niti na odborih niti občinskemu svetu, zato je k reševanju nujno resno pristopiti, saj si ne more predstavljati, da služba za odvoz odpadkov ne bi funkcionirala.
Občina se bo morala vključiti v ločeno zbiranje odpadkov, kar je logično glede na prvi korak, ko je bil pred leti tudi na podeželju uveden odvoz. Ker pa se zadeve niso pravočasno urejale, je občina prišla v časovno stisko in podrejen položaj zlasti do podjetja, ki opravlja to javno službo, zato se boji, da bodo sedaj pogajanja okrog organizacije, cen in drugi stvari težja, občani pa bodo to občutili pri ceni storitev.
G.Platiše predlaga, da se odlok na tej seji občinskega sveta sprejme v prvi in drugi obravnavi, saj na obravnavi v odboru ni bilo posebnih pripomb, prav tako jih nimajo v svetniški skupini LDS.
Zanima ga tudi, zakaj tarifni sistem za obračun storitev še ni bil pripravljen za obravnavo.
G.Simonič in g.Rupnik sta pojasnila, da se odlok tehnično lahko na tej seji sprejme v obeh obravnavah, tarifni sistem in sistem organiziranja pa se bo urejal z izvajalcem odvoza in ni odvisen od sprejema odloka, ki je krovni akt. Stvari v zvezi z regijskimi odlagališči kasnijo tudi na državnem nivoju, saj je pri tem več variant in vrsta drugih perečih problemov.
G.Raspet je dejal, da ni ovir za sprejem odloka v prvi in drugi obravnavi, čeprav je bilo mišljeno, da se do druge obravnave pripravi tarifni sistem in operativni program, za kar je sicer rok 3 mesece po sprejemu odloka.
G.Obid je prav tako podprl sprejem odloka v prvi in drugi obravnavi, občina pa naj se takoj loti tudi drugih potrebnih nalog v zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov. Pri obravnavi tarifnega sistema želi, da se občinskemu svetu predstavijo realni podatki. Sedaj so namreč interpretacije različne, s strani predstavnikov Občine Cerkno je bilo na odboru rečeno, da imajo sosednje občine tudi nižje cene odvoza, predstavniki Komunale pa trdijo, da so njihove cene najnižje v Sloveniji. Ker prihaja do dezinformacij, g.Obid želi, da se pismeno pripravi primerjava cen.
Tudi g.Ambrožič se je strinjal s predlagano obravnavo odloka, menil pa je, da mora vsak pravni akt točno določati dolžnosti, v tem primeru občine, izvajalca odvoza in povzročiteljev, česar pa v odloku ne vidi. Odlok bo podlaga za razpis koncesije, zato je potrebno vedeti, kaj mora vsak zagotoviti, saj izhodišča ne bodo enaka, ker bo ena občina verjetno morala zagotoviti več infrastrukturnih objektov kot druga, zato bo tudi cena različna. Glede na Zakon o varstvu okolja je v dilemi, ali mora občina res financirati center za ločeno zbiranje odpadkov, saj ta določa, da mora zbirni center imeti izvajalec javne službe.
G.župan je glede različnih navedb o cenah odvoza dejal, da je v nekateri občinah cena odvoza določena po stanovanjski površini in ne po številu oseb, kot je v občini Cerkno, zato bo občinska uprava v zvezi s tem naredila primerjavo cen za nekatere občine. Pridružuje se razmišljanju, ali je potrebno zagotavljati ločeno zbiranje odpadkov, saj se ti že zbirajo v ločenih kontejnerjih, zato bi Komunala lahko na določen dan v Cerknem in okolici pobirala eno vrsto odpadkov. To pa se ne vrši niti mesečno, ker je različnih surovin premalo, da bi jih lahko odpeljali direktno do prejemnika, zato je potrebno omogočiti zbirni center.
G.Simonič je dejal, da je občina dolžna postaviti zbirni center za ločevanje odpadkov, izvajalca javne službe pa bo lahko tudi zamenjala. Res je, da bi občina morala dosedaj pri tem več narediti, pravi odgovor, da se zadeva stalno pojavlja v medijih pa vidi v tem, da bodo občani prejeli bistveno višje položnice za odvoz odpadkov, kar je prav tako potrebno javno povedati.
G.Čadež je podprl sprejem odloka na današnji seji v dveh obravnavah in poudaril smiselnost čimprejšnje ureditve zbirnega centra in izvedbe razpisa za koncesijo izvajanja javne službe odvoza odpadkov, saj je mnenja, da bi tako prehiteli podražitve, katere se lažje izvede, če ima neko podjetje monopol.
G.župan je povedal, da se določenemu povišanju cen, katere diktira država, ne bo mogoče izogniti, predvsem zaradi daljših relacij prevozov. Podražitve naj ne bi bile drastične, saj če se bodo surovine v zbirnem centru koncentrirale in ločevale z namenom, da jih prejemnik brezplačno odpelje, bo to precej zmanjšalo stroške. Sam je na regijskih sestankih zmeraj poudarjal, da bodo pri regijskih centrih pomembne tudi sežigalnice, ki bi pripomogle k zmanjšanju odpadkov. K temu bi pripomogla tudi zavest ljudi, da se teža odpadkov zniža.

Sprejeti so bili SKLEPI:
1. Potrjen je predlog Statutarno pravne komisije: »V 10. členu se za besedilom »ali dejavnost na prostem« doda besedilo »s predvidenimi več kot 500 udeleženci«.
Predlog je potrjen z večino glasov.
2. Soglasno je potrjen Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Cerkno v prvi obravnavi.
3. Soglasno je potrjen Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Cerkno v drugi obravnavi.

Ad. 5: POROČILO O DELU NADZORNEGA ODBORA OBČINE CERKNO V OBDOBJU OD 14.2.2007 DO 11.12.2007.

Poročilo je predstavila predsednica Nadzornega odbora ga.Hadalinova.
V razpravi je ga.Vidjen vprašala, ali je NO razmišljal o zamenjavi članice g.Čučnikove, ki se ne udeležuje sej, kar po njenem mnenju ni dobro za delo NO.
Ga.Hadalin je odgovorila, da morajo biti po poslovniku o delu NO na sejah prisotni vsaj trije člani, zato NO zaenkrat ni razmišljal o zamenjavi omenjene članice.
G.Platiše je dejal, da je iz poročila NO razvidno, da se v več javnih razpisih kot najugodnejši ponudnik pojavlja SGP Zidgrad Idrija pri različnih gradbenih delih in Cestno podjetje Nova Gorica pri cestni infrastrukturi. Podjetje Zidgrad je v Idriji, torej bi lahko bilo tam še bolj konkurenčno, vendar imajo v Idriji veliko drugih izvajalcev gradbenih del. V poročilu NO piše, da se je za infrastrukturno ureditev Cvetkove ceste občina kar sama lotila iskanja ponudnikov – ponudnika sta bila SGP Zidgrad Idrija in Idris Idrija, izbran je bil SGP Zidgrad. Zanimalo ga je glede podjetja Idris Idrija, saj o njem še nikoli ni slišal, zato je prosil za pojasnilo, ali ima NO oz. občina o tem kaj več podatkov.
G.Rupnik je odgovoril, da je dikcija v poročilu NO, da se je občina kar sama lotila iskanja ponudnikov, nerodno napisana, saj razpis spada v sklop javnih naročil male vrednosti. Pridobljene so bile tri ponudbe, vsa dokumentacija je na vpogled na občini, res pa je bilo pri tej gradnji veliko zapletov. Podjetji SGP Zidgrad Idrija in Cestno podjetje Nova Gorica sta bili preko javnih naročil na razpisih izbrani kot najcenejša ponudnika del.
G.Platiše je dejal, da se bo glede podjetja Idris Idrija pozanimal sam, ker ni dobil ustreznega odgovora.
G.Čadeža je zanimalo, koliko znaša vrednost del pri javnih naročilih.
G.Rupnik je odgovoril, da so javna naročila male vrednosti do višine 80.000 € za gradbena dela, za izdelavo dokumentacije pa do 40.000 €.

Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Cerkno za obdobje od 14.2.2007 do 11.12.2007 je bilo sprejeto kot informacija.



Ad. 6: ODLOK O PRORAČUNU OBČINE CERKNO ZA LETO 2008 – prva obravnava.

Ga.Sedejeva je podala obrazložitev prihodkovne strani predloga proračuna Občine Cerkno za leto 2008. Izhodišče za pripravo proračuna predstavljajo s strani Ministrstva za finance prejeta izhodišča, na osnovi katerih so vrednoteni prihodki in odhodki neposrednih in posrednih proračunskih porabnikov. Kot podlaga za planiranje nominalnih okvirov javnofinančnih odhodkov pri materialnih stroških je upoštevana letna rast cen za leto 2008 v višini 2,9 %. Skupni obseg celotnih proračunskih prihodkov v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna Občine Cerkno je za leto 2008 načrtovan v višini 5.758.897 €.
G.župan je podal razlago odhodkovne strani proračuna, ga.Simoničeva pa o planiranih odhodkih pri družbenih dejavnostih. O obravnavi odloka o proračunu na odborih so poročila podali predsedniki in sicer g.Simonič na Odboru za cestno in komunalno infrastrukturo, g.Ambrožič na Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja, g.Kranjc na Odboru za društvene in interesne dejavnosti, ga.Hvala na
Odboru za družbene dejavnosti in socialno politiko, g.Mavri na Odboru za kmetijstvo in celosten razvoj podeželja, g.Eržen na Odboru za razvoj, malo gospodarstvo, turizem in promocijo ter g.Močnik na Odboru za urejanje stavbnih zemljišč.
G.Ambrožič je pri poročilu o razpravi na Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja dejal, da odbor ugotavlja, naj se več denarja vloži v vodovode. V proračunu je tudi postavka za nakup zemljišča za ločeno zbiranje odpadkov, ni pa postavke za izgradnjo zbirnega centra oz. vzpostavitev mreže.
Župan je pojasnil, da je vsa pobrana taksa šla za ločeno zbiranje odpadkov na odlagališču Ljubevč, ta sredstva pa bodo sedaj namenjena za gradnjo odlagališča v občini Cerkno. Računa tudi na del sredstev v ta namen, ki so planirana za odkup zemljišča, da ne bodo v celoti porabljena.
G.Kranjc je za svetniško skupino SDS podal pisni zahtevek (vsem svetnikom pred pričetkom seje), ki ga je obrazložil in sicer, da se v proračunu predvidi določena sredstva za pričetek aktivnosti v zvezi z novo traso ceste v Šebrelje oz. da bi stroka pregledala možnosti, ali je ugodnejša novogradnja ali obnova sedanje ceste.
Svetniška skupina zahtevek utemeljuje z dolgoletno željo krajanov Šebrelj po novi cesti, ki bi bila bolj položna od sedanje, v katero po njihovem mnenju ni smiselno vlagati velikih sredstev, pa tudi za turistični obisk Divjih bab bi bila nova trasa bolj primerna. KS Šebrelje je velika po številu prebivalcev, veliko je mladih družin in novogradenj.
G.Brezavšček je glede te pobude in skoraj desetletna prizadevanja, pri katerih pa še ni prišlo do konkretnih zaključkov dejal, naj se v občinskem proračunu predvidi minimalna sredstva, da se prične z aktivnostmi, sicer ni možnosti, da bo kdaj nova cesta ali pa obnovljena stara.
G. župan je po obširnejši razpravi v zvezi s tem opozoril na realna dejstva pri sredstvih cca 1,5 mio €, ki bodo letos namenjena za ceste poleg nujne popoplavne sanacije. Bojazen je, da bo prišlo tudi do zmanjšanja evropskih sredstev. Stroka je že pregledala možne relacije in izločila varianto Šebrelje – Reka, ki je bila predvidena tudi v občinskih prostorskih planih, ki so trenutno še v veljavi. Pregledana je bila tudi trasa Šebrelje – Laze, vendar do odločitve ni prišlo. Za gradnjo nove ceste v dolžini 7 – 9 km bi bilo potrebno zagotoviti vsaj 1 mio € za km, še zmeraj pa bi morali vzdrževati tudi staro cesto, vključno s popravilom mostu v Stopniku. Realna je zato obnova sedanje ceste v Šebrelje, o čemer bo sklical sestanek s predstavniki KS Šebrelje, lahko tudi SDS, glede optimalne rešitve. Določene rekonstrukcije bi se lahko kmalu pričele, sicer pa bo potrebno vse večje klance na cestah v občini preplastiti s posebnim asfaltom proti drsenju.
G.Kranjc je nadaljeval glede gozdne ceste Otavnik, v zvezi s katero se občani sprašujejo, kakšen interes ima občina za gradnjo tako široke ceste na Otavnik zaradi nekaj živine in panoramskih sprehodov s konji, ker bi bila cesta lahko ožja. Če bi bil finančni interes, bi gradnjo te ceste izvajalo gozdno gospodarstvo.
G.župan je podal pojasnilo, da je na tem območju tudi več parcel v lasti občine, pri gradnji ceste pa gre za dolgo načrtovan projekt dostopnosti do območja Otavnika in Zakojške grape, tam je ogromno dosedaj nedostopnih gozdnih parcel, gre za pašo ne par živali pač pa preko 60, za pomoč lovcem in lastnikom gozdov ter planinsko pot na Porezen. Lastniki bodo sami skrbeli za nadaljevanje poti, urejanje in postavili tudi zapore oz. rampe.
G.Obid je povedal, da je bila na seji Odbora za cestno in komunalno infrastrukturo podana pripomba, da je glede na delež občine za cesto Otavnik premajhna višina sredstev Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, saj so na tem območju velike zaloge biomase.
G.župan se je s tem strinjal, vendar je delež ministrstva za to cesto v skladu z razpisom.
Ga.Hvala v imenu svetniške skupine LDS pri predlaganem proračunu ugotavlja, da ta v glavnem ohranja dejansko stanje, ne pomeni pa razvoja. Predvsem ni napredek popotresna obnova cest, kjer se vzpostavlja prejšnje stanje, v proračunu so tudi ceste, za katere naj bi pridobili evropska sredstva. Če gleda prejeta sredstva EU je v proračunu le 1.774 €. Lani je bila v proračunu predvidena obnova ceste Straža – Otalež – Sovodenj iz evropskih sredstev, pri rebalansu pa je to izpadlo, ker sredstva na razpisu niso bila pridobljena. Letos je obnova te ceste spet v proračunu, dobili naj bi EU sredstva 450.000 € iz naslova razvoja regij. Svetniško skupino LDS zanima, ali so ta sredstva zagotovljena ali pa se lahko tu še kaj zgodi, da ne bo ob rebalansu rečeno, da so izpadla in obnove ceste spet ne bo. Svetniška skupina LDS želi, da se ob predlogu proračuna v 2. branju, ki bo usklajen glede na razpravo na odborih in občinskem svetu, pri postavkah za ceste, za katere se predvideva financiranje iz evropskih sredstev napiše, kje je možnost da bodo sredstva res pridobljena in kje ne. Opozorila je še na nadaljevanje obnove stavbe bivšega dijaškega doma oz. ali je smiselno, da se občina zadolžuje v ta namen. Objekt je bil mišljen za obnovo v mladinski hotel, to pa moral biti zanimiv objekt tudi za sovlagatelje. Financiranje tega objekta bi lahko temeljilo na javno-zasebnem partnerstvu, zato bi občina morala dobiti partnerja za gospodarjenje in upravljanje tega objekta, ki bi imel ustrezna sredstva in interes, da bi bilo potem tudi poslovanje pozitivno. Občina Cerkno bi lahko predvidena kreditna sredstva porabila za gradnjo nujno potrebnih objektov v Cerknem, npr. prvo fazo doma starejših občanov (kjer bi kasneje tudi lahko pridobili partnerja), za izgradnjo bloka za mlade družine, avtobusno postajo, parkirna mesta idr. Če bi občina ne pridobila partnerja za financiranje izgradnje mladinskega hotela in ni ideje, kako bo sploh funkcioniral, to pomeni da objekt ni zanimiv za vlagatelje, torej tudi ne za občino, zato bi se obnova lahko dokončala kasneje, ko bi bilo zanimanje. Občina bo sicer po obnovi odplačevala kreditna sredstva za nefunkcionalen objekt. V drugem branju
bo svetniška skupina LDS proračun podprla, če bodo podane navedbe in odgovori glede na navedeno razpravo.
Ga.Sedej je povedala, da znesek 1.774 € niso sredstva strukturnih skladov, pač pa minimalna finančna spodbuda za obnovo Cvetkove ceste, ki je bila povezana z najemom posojila v letu 2006, investicija pa se v letu 2007 ni nadaljevala.
G.župan je pojasnil, da se vsa sredstva EU pridobivajo preko ministrstev, občine pa nato preko regijskih razpisov. Občina Cerkno podobno kot sosednje občine lani ni uspela na regijskem razpisu za obnovo ceste Straža-Otalež-Sovodenj, ponovno pa so odobrena sredstva za leto 2008 v višini 444.000 €, za leto 2009 se predvideva dodatno še 200.000 €.
Pri obnovi dijaškega doma je občina kandidirala za sredstva popotresne obnove, kar pomeni tudi obveznost, da se objekt dokončno uredi. G.župan se ne strinja, da se spremeni koncept objekta, saj je bila usmeritev za razvoj turizma v občini sprejeta že pred leti in bi to pomenilo korak nazaj, res pa bo potrebno najti soinvestitorja, verjetno preko razpisa.
G.Obid je v imenu krajanov Bukovega povedal, da se ti čutijo zapostavljene napram drugim KS v občini, saj nimajo objekta, kjer bi se sestajali. Menijo, da je škoda vlagati v obnovo objekta na Bukovem, saj so pripravljeni s sredstvi in delom pomagati ob sofinanciranju občine, da se zgradi boljši objekt, zato je potrebno predvideti začetna sredstva v proračunu.
G.župan je pojasnil, da je bil objekt na Bukovem že ogledan, v sodelovanju s KS so bile pridobljene nekatere ponudbe, potreben pa bi bil večji odziv s strani KS. Občina bo prizadevanja ob ustreznem odzivu krajanov sicer podprla po svojih močeh, ni pa še odgovora Elektro Primorska glede linije, ki poteka čez objekt.
G.Čadež je opozoril na pomanjkanje prostorov za društva. Iste prostore bi lahko koristilo več društev, mogoče bi bila taka možnost tudi v obnovljenem objektu dijaškega doma. Želi odgovor v zvezi s prostori za Foto klub in druga društva. Apeliral je tudi glede sredstev za cesto v Šebrelje, saj je ta veliko bolj pomembna kot na Otavnik.
G.župan je podal odgovor, da so zapustili prostore, ki so jih že imeli. V kolikor je dovolj zanimanja s strani nekega društva, ta prostor tudi najde, zato bi morala društva, tudi Foto klub sami več narediti za pridobitev prostorov. V dolgoročnih planih občina sicer računa tudi na prostore za društvene dejavnosti, ker nekatera društva prostore rabijo tudi le 1-2 krat mesečno.
G.Čadež z odgovorom ni bil najbolj zadovoljen in meni, da kaže na slabo delovanje občinske uprave, ker ne skuša vsaj poskrbeti, da bi društva v občini dobila prostore, saj je to velik problem. Foto klub rabi prostor za srečanja, razne predstavitve in projekcije, koristilo pa bi ga lahko več društev.
G.župan je dejal, da bo občina preverila, kaj se da v zvezi s tem narediti.
G.Ambrožič je glede društvenih prostorov podal komentar, da občina res ni dolžna skrbeti za prostore društev. Po vaseh to sploh ni problem, v kolikor je iniciativa društva, samo pridobi prostor in ga vzdržuje s sredstvi, ki jih dobi od občine. Nadaljeval je, da je za delovanje medobčinskega inšpektorata v proračunu predvideno 14.000 € in glede na to, da verjetno še aprila ne bo porabe, bi bila ta sredstva po mnenju g.Ambrožiča lahko tudi manjša. Imel je še pripombo na prihodkovni strani pri postavki »donacije iz domačih virov« pravnih in fizičnih oseb – tu je v zadnjih letih zmeraj manj sredstev in sprašuje ali je 2500 € realni znesek.
Župan je glede medobčinskega inšpektorata odgovoril, da je ta znesek delež Občine Cerkno za zaposlenega inšpektorja, za kar bo sedaj izveden razpis, nekaj pa je materialnih stroškov.
Ga.Sedejeva je pojasnila, da so pri donacijah iz domačih virov vključena sredstva pravnih oseb za odpravo posledic neurja, 2000 € pa je s strani fizičnih oseb iz deleža občine pri dedovanju v zapuščinskih postopkih. Na postavki »drugi nedavčni prihodki« v znesku 20.842 € pa so sredstva, ki so jih sofinancirali lani krajani po KS.
G.Obid je v zvezi z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem pri postavki pridobitev lokacije za gradbeno deponijo izrazil upanje, da ta ne bo na podobnem mestu kot se sedaj odlaga tak material. V zvezi s preglednico del na vodotokih v letu 2008 je izrazil bojazen, ker v plan ni vključen del Zapoške v Cerknem, ki je bil ob neurju najbolj kritičen, zato bi bilo po planu potrebno zagotoviti vsaj pretočnost, saj je sam že pred neurjem upravičeno opozarjal na zaraščenost strug.
G.župan je pojasnil, da je pregled del na vodotokih le pavšalna ocena, koliko sredstev bi bilo potrebno vložiti na določene odseke. Za del struge Zapoške v Mostaniji so že bila vložena določena interventna sredstva v prvem delu sanacije po neurju, pridobljen je geodetski posnetek Zapoške proti Mostaniji, na podlagi katerega bo stroka sprejela ukrepe za sanacijo kritičnih mest. Izvajajo se že dela na zgornjem delu Zapoške v Trebenčah, kjer je narejen nov most in druga dela.
G.Lapanja je dejal, da je po njegovem proračun preveč razdrobljen in bi morali trem ali štirim projektom nameniti več sredstev in jih dokončati, da se ne bi več let pojavljali v proračunu. Glede na to, da je prihodkovno stran proračuna zmeraj težje napolniti, se mu zdi pomembna poraba teh sredstev in meni, da bi bila učinkovitost proračuna večja, če bi v celoti izpeljali nekatere projekte.
Pri varovanju okolja in naravne dediščine predlaga novo postavko sofinanciranje odvoza fekalnih odpadkov iz greznic na ČN, kjer bi z manjšimi sredstvi stimulirali odvoz teh odpadkov na ČN. Po vaseh je veliko greznic, ki jih je potrebno letno prazniti, teh odpadkov pa lastniki zemljišč ne dovolijo odlagati kjerkoli.
G.župan je povedal, da je na ČN Cerkno montirana postaja za prevzem grezničnih muljev in že sedaj nekateri te pripeljejo iz vasi, vendar je to potrebno plačati, saj se po vaseh v ta namen ne pobira taksa, da bi občina lahko odvoz delno stimulirala. Tako sofinanciranje v proračunu po navodilih MOP ni dovoljeno, saj je potrebno najprej vzpostaviti potrebno infrastrukturo.
G.Rupnik je dodal, da je bil v lanskem letu narejen kataster komunalne infrastrukture za Cerkno, sedaj pa je v izdelavi tak kataster za vasi, v katerem bodo zajeti vsi objekti, po izdelavi tega katastra predvidoma letos, pa bo potrebno sprejeti odlok o prečiščevanju odpadnih vod. Proces bo podoben kot pri uvajanju odvoza odpadkov po vaseh.
Ga.Hvala je opozorila na znesek v proračunu za gasilce, ki je enak lanskemu. Gasilci so najprej na udaru ob različnih nesrečah, zato bi morali predvideti več sredstev za nabavo dodatne opreme.
G.župan je pojasnil, da so se sredstva za gasilce lani ob rebalansu povišala za cca 13.000 €, gasilska društva tudi še niso prejela sredstev s strani države na podlagi svojih zahtevkov za škodo po neurju. Postavka je tako ostala v takem znesku kot pri rebalansu v preteklem letu, verjame pa da sredstev ni dosti, zato naj svetniki tudi predlagajo, na kateri postavki naj se jih zmanjša.
G.Močnik je prav tako apeliral na povišanje sredstev za gasilce, saj je že ob rebalansu predlagal, da se sredstva povišajo še za 50 %. Navedel je podatke, da vse ovrednotene ure ob poplavah po ceniku GZS znašajo 85.000 €, če bi jih bilo potrebno plačati, proračun za leto 2008 pa znaša za gasilce 94.000 €.
Samo v PGD Cerkno so lani gasilci v celem letu opravili 4200 prostovoljnih ur pri raznih intervencijah in izobraževanju, prav to društvo pa je najbolj nazadovalo v zadnjih letih, ko je bila prednost dana PGD po vaseh. Cisterne so dotrajane, dihalne aparate je potrebno redno pregledovati, lahko pride do nesreče, če bi ta oprema zatajila in o tem je potreben resen razmislek. V občinah Idrija, Tolmin imajo za gasilce predvideno precej več sredstev ob manjšem številu društev.
G.Simonič je podprl nujnost povečanja sredstev za tehnično opremo PGD, zato naj župan v ta namen v proračunu prerazporedi določena sredstva, sicer bo to potrebno z amandmaji pri drugem branju.
Župan je dejal, da ni realna primerjava sredstev za gasilce z občino Idrija in Tolmin, ki imata večje število prebivalcev. Za tehnično opremo je bila lani z rebalansom za 100 % povišana postavka, vsa leta pa občina podpira PGD pri raznih potrebah še iz drugih virov. Povedal je, da je bilo na pobudo občine pred kratkim organizirano srečanje gasilcev, ki so sodelovali v intervencijah po poplavah, povabljeni so bili tudi predstavniki PGD iz Idrije in Spodnje Idrije. Gasilci so se vabilu z veseljem odzvali, predstavljeno jim je bilo stanje ob poplavah in izvedeni ukrepi. Predlog za povišanje sredstev bo skušal upoštevati, saj je zavest gasilcev v občini ob različnih nesrečah tako velika kot malokje drugod.
Ob zaključku razprave je g.župan še dejal, da bo do drugega branja skušal upoštevati predloge odborov in razprave na občinskem svetu, čeprav ni bil podan noben predlog, na kateri postavki sredstva zmanjšati, kar bo možno v drugem branju z amandamaji.

Sprejet je bil SKLEP:
Potrjen je Odlok o proračunu Občine Cerkno za leto 2008 v prvi obravnavi. (14 glasov ZA)

Ad. 7: SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE CERKNO V OBDOBJU APRIL – JUNIJ 2008.

Predlog sklepa je obrazložil g.župan.
G.Platiše ne vidi argumenta za podaljšanje začasnega financiranja v obdobju april – junij 2008, saj je že v veljavi sklep župana za začasno financiranje do 1.4.2008. Podaljšanje se mu zdi potuha občinski upravi, občinski svet pa se mora zavzemati za čimprejšnje sprejetje proračuna, da bi financiranje proračunskih porabnikov normalno potekalo, zato se zavzema, naj se proračun sprejme še v marcu.
G.Raspet je pojasnil, da župan sprejme sklep o začasnem financiranju za prve tri mesece do sprejetja proračuna, za podaljšanje pa mora sklep sprejeti občinski svet, običajno pa je to za obdobje treh mesecev. Občinska uprava bo delala na tem, da se proračun v drugem branju sprejme v mesecu marcu, predlagani sklep pa naj bi občinski svet sprejel za primer, če bi se iz upravičenih razlogov sprejem proračuna zavlekel v mesec april in bo tako financiranje občine zagotovljeno, sicer bo potrebno samo za ta namen sklicevati občinski svet.

Sprejet je bil Sklep o začasnem financiranju občine Cerkno v obdobju april – junij 2008.
(13 glasov ZA)

Ad. 8: LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI CERKNO ZA LETO 2008.

Ga.Simoničeva je podala obrazložitev k letnemu programu športa v občini Cerkno za leto 2008, ki je osnova za objavo razpisa za sofinanciranje programov športa. Obrazložitev v obravnavi na Odboru za društvene in interesne dejavnosti je podal g.Kranjc.

Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je letni program športa v občini Cerkno za leto 2008.


Ad. 9: POROČILO O NADZORU KVALITETE VODOOSKRBE V LETU 2007.

Obrazložitev k poročilu je podala ga.Močnik, o obravnavi na Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja g.Ambrožič, na Odboru za cestno in komunalno infrastrukturo pa g.Simonič.
G.župan je še povedal, da se še vedno stalno ali občasno pojavlja fekalno onesnaženje na vodovodih, kjer ni urejena priprava vode. Ker je občina dolžna zagotavljati kvalitetno pitno vodo, bo v prihodnosti na te sisteme s trenutno surovo onesnaženo vodo potrebno namestiti ustrezne dezinfekcije naprave, glede česar pa je ponekod še velik odpor krajanov. Glede na analize bo potrebno ponekod v dogovoru s krajani izvršiti klorne šoke na omrežju, kjer se ugotavlja ustrezna voda na izviru in rezervoarju, pri uporabnikih na pipi pa je onesnažena. Zaradi velikega števila in dotrajanosti vodovodov v občini ter velike propustnosti tal bodo problemi z neustrezno vodo še vedno prisotni.
G.Mavri je vprašal, koliko vodovodov še ni v upravljanju občine in če je stanje na teh bolj problematično.
G.župan je odgovoril, da občina ni dolžna upravljati vodovodnih sistemov, na katere je vezanih manj kot 50 prebivalcev, lahko pa tudi ti preidejo v upravljanje občine, če tako sklene svet KS. Velik odpor je v vaseh Labinje, Poljane, kjer voda nikoli ni bila ustrezna, krajani Zakojce pa so se odločili vodovod dati v upravljanje občini in ob ustreznih ukrepih je voda tam ustrezna.

Poročilo o nadzoru kvalitete vodooskrbe v letu 2007 je bilo sprejeto kot informacija.

Ad. 10: AKTIVNOSTI V ZVEZI Z MESTNO KNJIŽNICO IN ČITALNICO IDRIJA.

Ga.Simoničeva je povedala o aktivnostih v zadnjem času v zvezi z MKČ Idrija. Svetnikom je bilo na prejšnji in tej seji posredovano vse gradivo. Poteka izredni inšpekcijski nadzor, 22.2.2008 pa poteče rok, ko mora MKČI pričeti z delom v Bevkovi knjižnici Cerkno. Ga.Simoničeva meni, da se to ne bo zgodilo, kljub posledicam ki bodo skladne z ugotovitvami inšpektorice. V Novi Gorici je bilo dne 23.1. srečanje vpletenih strani z ministrom g.Simonitijem, kjer je bilo ugotovljeno, da se mora že začeto soustanoviteljstvo Občine Cerkno nadaljevati. V zvezi s tem je Občina Cerkno sklicala sestanek dne 28.1.2008 v Cerknem, kjer je bilo dogovorjeno, da MKČI pripravi dokumentacijo za izračun dejanskega dolga Občine Cerkno. Ta poročila so bila poslana, Občina Cerkno pa je pripravila izračun, ki izkazuje dolg v višini 4.200 €. Pripravljen je tudi osnutek odloka o soustanoviteljstvu, ki je bil danes poslan v usklajevanje Občini Idrija. Tudi zadnji dopis – preventivno opozorilo Inšpektorata RS za kulturo – bo gotovo predmet kritike, saj po mnenju MKČI in drugih vpletenih v Idriji nihče ne ravna prav, ne samo Občina Cerkno, pač pa tudi Ministrstvo za kulturo in Inšpektorat za kulturo.
G.župan je dejal, da je bilo s strani MKČ Idrija zavajanje javnosti o velikem dolgu Občine Cerkno, saj dejanski izračun kaže drugače. G.Simoničevi se je zahvalil za zavzeto in natančno delo pri reševanju te problematike. Iz ugotovitev inšpekcije izhaja, da Občina Cerkno ni delovala nezakonito, zato je bilo pravilno, da se ni pustila izsiljevati za večja sredstva. Že pred ukrepom zaprtja Bevkove knjižnice je skušal zadeve sporazumno urediti v pogovorih z županom Občine Idrija, saj je Občina Cerkno vsako leto v proračunu zagotavljala sredstva za MKČI in lani financirala investicijo razširitve Bevkove knjižnice. Glede na kasnejše dogodke je smatrati, da je bilo zaprtje knjižnice že vnaprej predvideno. Skoraj sovražno naperjenost do Občine Cerkno je razbrati tudi iz člankov v medijih, posebej v današnjem Komunitatorju.
G.Platiše ugotavlja, da se na podlagi vse dokumentacije in ugotovitev v zadnjem času kaže prava slika odnosov med Občino Cerkno in MKČ Idrija, kar je težko razumeti glede na ugotovljen dolg. Občinski svet se je pravilno odločil za nadaljnje soustanoviteljstvo, kar potrjuje tudi gradivo Ministrstva za kulturo. Sprašuje se, kako lahko ga.Trušnovec kot v.d. direktorica tako krši zakone in ignorira vse ugotovitve ministrstva in inšpektorice, najbolj pa je bil osupel nad odpustitvijo dveh delavk v tem javnem zavodu, katerega poslovanje ni bilo ogroženo. Gre za zlorabo pooblastil in pravic v.d. direktorice in tako delovanje je po kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje. Drug vidik je odnos Občine Cerkno do Občine Idrija kot soustanoviteljice, s katero je potrebno priti do dogovora glede MKČI, pri knjižnici pa mora Občina Cerkno delovati kot vsak solastnik s svojim premoženjem. Predlagal je, da bi za usklajevanje odloka z Občino Idrija imenovali pogajalsko skupino ljudi, ki v dosedanje razgovore niso bili vpleteni.
G.Simonič je potrdil pravilnost, da se je Občina Cerkno pri reševanju problematike poslužila pravne poti, saj so bile pri delovanju MKČI ugotovljene številne strokovne napake. V prvem dopisu, kjer Občino Cerkno obveščajo o zaprtju Bevkove knjižnice v Cerknem, npr. piše, da so se trije predstavniki odločili za zaprtje na podlagi sklepa sveta zavoda, vendar nobeden v resnici nima teh pooblastil, zato je potrebno ugotoviti, kdo je naredil napako in tudi odgovornost. Dosedanje ravnanje kaže na nedoraslost v.d. direktorice MKČI tej funkciji in celo za izkoriščanje institucije sveta zavoda, kar je potrebno javno povedati. Občanom občine Cerkno bi morali podpisani predstavniki Občine Idrija, MKČ Idrija in sveta zavoda dati pojasnilo, zakaj so se odločili zapreti Bevkovo knjižnico v Cerknem ali pa se opravičiti in zagotoviti takojšnje odprtje knjižnice.
Ga.Florjančičeva je prav tako izrazila pohvalo občinski upravi, da je pri tej zadevi delala zakonito in posebej g.Simoničevi, ki je bila deležna tudi osebnih napadov in pritiskov, delovanje MKČ Idrija pa ocenila kot porazno.
G.Ambrožič je menil, da je bilo delovanje s strani Občine Cerkno korektno, do v.d. direktorice MKČ Idrija pa bi bili zaradi prekoračitve pooblastil potrebni strožji ukrepi, če bo potrebno tudi kazenska ovadba ali odškodninski zahtevek. Korektno se je odzvalo Ministrstvo za kulturo, čeprav bi po mnenju g.Ambrožiča lahko zagotovilo odprtje knjižnice po zakonu. Če bi bile inšpekcijske odločbe prej izvršljive, bi se tudi MKČI zavedala sankcij zaradi zaprtja knjižnice. Zanimalo ga je, ali je občini znano, kakšne sklepe je sprejel svet zavoda MKČI glede ponovnega odprtja Bevkove knjižnice v skladu z inšpekcijsko odločbo.
Ga.Simoničeva je glede različnih pritiskov povedala, da je vodja službe za družbene dejavnosti Občine Idrija ga.Majnikova na sestanku v Cerknem dne 28.1.2008 izjavila, da Občinskemu svetu občine Cerkno za obravnavo ni bila predložena prava pogodba, ki je bila predmet usklajevanja v Idriji in to informacijo naj bi dobila s strani člana Občinskega sveta občine Cerkno. Taka izjava je neresnična, saj so svetniki za obravnavo imeli pravo gradivo. Svet zavoda MKČ Idrija se je po njenih informacijah prav danes sestal v zvezi z odprtjem Bevkove knjižnice.
G.Platiše je vprašal, kako se predstavniki Občine Cerkno opredeljujejo v svetu zavoda oz. ali ima z njimi kakšen kontakt.
Ga.Simoničeva je odgovorila, da je navezala stik z obema predstavnikoma Občine Cerkno v svetu zavoda, to sta g.Eberlinc in ga.Čadeževa, katerima je poslala tudi vse gradivo v zvezi s knjižnico. Ugotavlja pa, da člani sveta zavoda niso pravilno seznanjeni s problematiko, predstavnika Občine Cerkno pa sta tako vedno preglasovana.
Na vprašanje g.Brezavščka, ali po vseh dogajanjih lahko ponovno pride do zaprtja knjižnice, je g.župan odgovoril, da je sicer možno vse, vendar bi bilo to absurdno.
G.Obida je zanimalo, ali je občina v šestih letih, kar se ukvarja s problematiko knjižnice in je za to porabila ogromno energije, tudi kaj pridobila. Mnenja je, da Ministrstvo za kulturo pri tem ni odigralo svoje vloge, saj bi že prej lahko ukrepalo tako, da ne bi prišlo do zdajšnje situacije.
Ga.Vidjenova obsoja pisanje v Komunitatorju in jo čudi tako delovanje g.Kleindienstove kot kulturne delavke, prav tako v.d. direktorice g.Trušnovčeve in se strinja, da se proti njej ustrezno ukrepa, saj taka oseba ne more opravljati vodilnega dela oz. ne ve, če je v MKČI sploh lahko zaposlena glede na to, da njeno delovanje ni v prid bralcem.
G.župan ocenjuje, da so bila prizadevanja občine kljub večletnemu delu uspešna, saj še naprej ostaja soustanoviteljica javnega zavoda Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, seznanjena je z zakonodajo in so še vedno v veljavi obstoječi akti. V kolikor želijo svetniki dodatne podatke, lahko vse gradivo dobijo na vpogled na občinski upravi. Izrazil je željo, da se bodo zadeve pri razreševanju knjižnične problematike v bodoče razvijale v pravi smeri.

Ad. 10: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV.

G.Lapanja je vprašal, zakaj je glede vlaganj v telekomunikacije potrebno vrednotenje na terenu, saj je menil, da je to rešeno.
a.Močnikova je odgovorila, da je občina prejela dopis Državnega pravobranilstva Nova Gorica, da za KS Gorje nimajo na Telekomu nobene dokumentacije, zato so občini svetovali, da za ocenitev celotne linije najame cenilca.
Občina se je odločila, da za KS Gorje in tiste KS, kjer v prvotni dokumentaciji Državnemu pravobranilstvu niso bila poslana dokazila o delu in materialu krajanov, najame cenilca. Ti podatki se zdaj zbirajo in bodo poslani cenilcu, ki bo pripravil uradno cenitev.
G.Raspet je pojasnil, da bo Državno pravobranilstvo Občini Cerkno povrnilo vse stroške za cenilca.
G.Obid je posredoval mnenje krajanov Polic, ki dvomijo v nepristranskost Komisije za oceno škode po poplavah.
G.Platiše je postavil naslednja vprašanja:
-G.Ivan Makuc je že leta 2005 naslovil na Občino Cerkno vlogo za odkup dveh občinskih parcel pri objektu delavnice. Odbor za stavbna zemljišča je takrat sprejel sklep, da se mu te parcele proda, odkup pa je pogojeval z menjavo sosednje parcele št. 510/23. G.Makuc tega pogoja ni mogel sprejeti, ker ima na tej parceli še urejeno skladišče lesa, katerega bi rad še povečal, v zameno pa je ponudil druge parcele čez cesto. Za odkup parcel je zelo zainteresiran, ker mora po predpisih zagotoviti požarno vodo in ker tega še nima, ni pridobil uporabnega dovoljenja za celoten objekt, ki bi ga zaradi širitve mizarske dejavnosti rad še dogradil. Na svojo vlogo, da bi zamenjal druge parcele, vse od 18.7.2007 še ni dobil odgovora, zato g.Platiše apelira, naj mu občina glede menjave parcel čimprej pošlje odgovor.
-V zvezi z pregledom del na vodotokih v občini Cerkno v letu 2008, ki ga je podalo podjetje Hidrotehnik d.d. je dejal, da gradnja mostu v Trebenčah poteka izredno počasi, čeprav ni zahtevna in se dela že od novega leta ne nadaljujejo. Stanovalci tega območja sprašujejo, ali občina lahko pri Hidrotehniku d.d. urgira, da izvede dela organizirano in v čimkrajšem času, ker se morajo sedaj voziti po stari cesti, ki je posebno ob deževju komaj prevozna.
-Občinskim svetnikom je prav tako kot občini poslal dopis g.Klasič, kjer sprašuje, ali bo njegova pobuda za gradnjo novega mostu upoštevana in bo ta projekt uvrščen v sanacijo mostov po poplavah.
G.župan je najprej odgovoril glede mostu pri Klasiču. Planiran je nov most v okviru občinskega lokacijskega načrta za ureditev Cerknice, ki je potreben že zaradi večje pretočnosti struge.
Dokumentacijo pripravlja vodarski sektor, vendar sedanji most ni v tako kritičnem stanju, da bi bila izvedba tega mostu prioritetna. Ker je na tem območju planiran trgovski center, bo po možnosti tudi ta most izveden do konca leta.
Glede odkupa parcel g.Makuca bo g.župan preveril, zakaj je prišlo do spremembe struge vodotoka Kozarska, ker so bile odmere narejene in se je pri tem pokazala razlika. Odbor za stavbna zemljišča je pri svojem pogoju o menjavi zemljišča upošteval, da je del tega območja zaradi arheološkega parka posebej zaščiten, zemljišče pa je primerno tudi za različne potrebe občine. Jasno je treba razmejiti obrtne objekte g.Makuca in zemljišče v lasti Občine Cerkno. G.župan se bo v zvezi s tem zglasil pri g.Makucu in potem predlagal ponovno obravnavo na Odboru za stavbna zemljišča.
G.Rupnik je glede del na mostu v Trebenčah povedal, da se dela res ne izvajajo hitro, vendar gradnja poteka in tudi ni tako nezahtevna. Sanacija objektov po poplavah bo trajala vsaj tri leta, kritična so tudi območja Podprvič, Orehovška grapa, kjer prav tako nimajo mostu.
G.Simonič je podal obvestilo o seji Komisije za celostno podobo občine, ki se je sestala glede grba in zastave Občine Cerkno. Pravila o tem je na seji razložil predstavnik Heraldike d.o.o. in predstavil naloge, ki jih mora opraviti komisija in naloge, ki jih opravi Heraldika.

Občinski svet je z večino glasov potrdil predlog komisije, da župan sklene pogodbo s Heraldika d.o.o., ki pripravi celostno podobo Občine Cerkno, komisija pa bo nadaljevala z delom pri iskanju atributov za grb.

Ga.Florjančičeva je posredovala interes Fakultete za krajinsko arhitekturo, da bi v Cerknem izvedli risarsko delavnico za urejanje kakovostnih javnih prostorov v Cerknem in okolici, te konkretne predloge pa je možno potem uporabiti. Izvedli bi tudi delavnico o kozolcih, če za to obstaja interes občine in KS.
G.župan je dejal, da je to že druga predvidena delavnica letos in bo o interesu obvestil zainteresirane.

Seja je bila zaključena ob 22.15 uri.


Zapisala:
Cirila Tušar

Župan:
Jurij Kavčič

Ogledov: 776