OBČINA CERKNO
OBČINSKI SVET

Z A P I S N I K
19. redne seje Občinskega sveta Občine Cerkno,

ki je bila 04.06.2009 ob 17. uri v sejni sobi Občine Cerkno

Prisotni svetniki: g.Stanko Brezavšček, ga.Branka Florjančič, g.Marjan Simonič, ga.Adelka Vončina,
g.Ivan Ambrožič, g.Viktor Kranjc, g.Marko Čadež, g.Dušan Obid, ga.Marija Hvala, ga.Selma Vidjen,
g.Radovan Lapanja, g.Marjan Mavri, g.Stanislav Eržen, g.Marko Močnik in ga.Ernesta Eržen.
Opravičeno odsotna: ga.Mojca Drole.
Ostali prisotni: župan g.Jurij Kavčič, direktor občinske uprave g.Martin Raspet, svetovalca ga.Marjeta Simonič in g.Janez Rupnik, ga.Cirila Tušar – zapisnikarica.
Novinarji: ga.Maja Filipič – Radio Odmev, g.Božan Verbič – Lokalna TV Cerkno, g.Damjan Bogataj
– ABC.
Pri 3. točki dnevnega reda sta bila prisotna g. Domen Uršič – KUD Cerkno in g.Milan Koželj,
ravnatelj OŠ Cerkno, ki je bil prav tako prisoten pri 4. točki poleg g.Roberta Prebila, predstavnika Enecon d.o.o. Ljubljana.

Predlagan je bil naslednji d n e v n i r e d :
1. Ugotovitev sklepčnosti in določitev dnevnega reda.
2. Sprejem zapisnika in sklepov, sprejetih na 18. seji občinskega sveta dne 23.04.2009.
Poročilo o realizaciji sklepov.
3. Pobuda za izvedbo Tedna odprtih iniciativ Primorske – Človek s človekom.
4. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja toplovodnega
omrežja in oskrbe s toplo vodo v občini Cerkno za območje kompleksa OŠ Cerkno – prva obravnava.
5. Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Cerkno – druga obravnava.
6. Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja
in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov na območju občine Cerkno – druga obravnava.
7. Poslovno poročilo za leto 2008 in finančni načrt za leto 2009 LTO Laufar Cerkno.
8. Predlog sistemizacije delovnih mest v Vrtcu Cerkno za šolsko leto 2009/2010.
9. Predlog cene programov Vrtca Cerkno.
10. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro.
11. Pobude in vprašanja svetnikov.

Ad. 1: UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI IN DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE.
G.župan je pozdravil navzoče in ugotovil, da je svet sklepčen. Povedal je o dodatnem gradivu, ki je
bilo svetnikom dano na mizo pred sejo (zapisniki odborov in komisij, zapis sestanka s koncesionarko
Lekarne Cerkno).
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je predlagani dnevni red.

Ad.2: SPREJEM ZAPISNIKA IN SKLEPOV, SPREJETIH NA 18. SEJI OBČINSKEGA
SVETA DNE 23.04.2009 TER POROČILO O REALIZACIJI SKLEPOV.
G.Raspet je povzel zapisnik in sklepe 18. redne seje občinskega sveta z dne 23.04.2009 in realizacijo
sklepov. Pripomb na zapisnik ni bilo.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je zapisnik 18. redne seje občinskega sveta z dne 23.04.2009.

Ad.3. POBUDA ZA IZVEDBO TEDNA ODPRTIH INICIATIV PRIMORSKE – ČLOVEK S ČLOVEKOM.
G.župan je povedal, da je pobuda za izvedbo Tedna odprtih iniciativ Primorske – Človek s človekom,
plod sodelovanja med KUD Cerkno, OŠ Cerkno in g.Marjanom Bevkom, podrobneje pa je pobudo
predstavil g.Domen Uršič. Eden pomembnih ciljev tega projekta je organizacija osrednje državne slovesnosti ob priključitvi Primorske matični domovini, ki bi bila leta 2010 v Cerknem, namenjen pa je tudi širši kulturni in družbeni angažiranosti domačinov v tednu od 13. do 17. septembra 2010. Organizacija tega dogodka bi pomenila spodbudo majhnemu kraju, k izvedbi pa bi s spremljajočimi turistično promocijskimi dogodki pritegnili množico mladih in odraslih domačinov in tako sprostili velik ustvarjalni otencial,ki bi občini gotovo pomenil prepotrebno promocijo in z njo nadaljnji razvoj. Po mnenju predlagateljev pobude ima Cerkno veliko zgodovinskih izhodišč, da bi bilo upravičeno za organizacijo te državne slovesnosti, saj je rojstni kraj mnogih pomembnih mož (naslednje leto je tudi 120 letnica rojstva Franceta Bevka), poznano je po Laurafiji, PB Franji in pomembnih datumih iz obdobja vojne. Prireditev bi se financirala iz razpisov na državni in evropski ravni ob potrebni soudeležbi občine in donacijami.
Pobudo za izvedbo Topografskega izobraževalnega središča Cerkno je predstavil ravnatelj Osnovne šole Cerkno g.Koželj. Vizija razvoja tega središča temelji na možnosti razvoja intelektualnih potencialov skozi različne izobraževalne programe, ki so zastavljeni kot večdnevni tabori, aktivne počitnice in podobno z mednarodno udeležbo (npr. tečaji v okviru vseživljenjskega učenja Les je živ,Ubrani zvok domovine, Gepl, Govorica gledališča in drugi). Programi bi se odvijali na različnih lokacijah, možnost je v prostorih OŠ Novaki, bivše šole v Orehku, na centralni šoli, v bivšem dijaškem domu in drugod. Najprej so potrebna določena sredstva za kandidaturo na evropskih zpisih, za urejanje prostorov in opremo laboratorijev. S projektom je seznanjena tudi ICRA, Posoški razvojni center, Eko hiša je pripravljena nuditi strokovno podporo na Ministrstvu za kulturo.
Ga.Hvala je povedala o obravnavi obeh pobud na Odboru za družbene dejavnosti in socialno politiko. Odbor je dal podporo navedenima idejama.
G.Obid je v imenu svetniške skupine SD izrazil podporo pobudama, ki jih prav tako podpira tudi njihov poslanec v DZ g.Samo Bevk, ki je obljubil pomoč. Opozoril je, naj se pri omembi pomembnih domačinov ne sme pozabiti tudi na Petra Breliha, ki je zelo zaslužen za običaj Laufarija in razvoj elektrogospodarske šole v Cerknem. Pri gospodarstvu je poleg ETE potrebno omeniti tudi bivši Avtoprevoz in Celes. V kolikor bo omenjena državna slovesnost potekala v Cerknem, bo potrebno izvesti akcijo ureditve naselja, kar je že predlagal Odbor za urejanje prostora, nasploh pa bo pri organizaciji veliko dela, saj je taka prireditev logistično zelo zahtevna.
Ga.Vidjen Miklavčič je povedala, da je bila tudi LTO predstavljena pobuda za izvedbo Tedna odprtih iniciativ Primorske. LTO bo sodeloval v razpisu skupaj z Posoškim razvojnim centrom in LAS za ureditev tematskih poti in sicer učne poti med Trebušo in Tolminom. Ureditev tega dela poti bi bilo možno vključiti tudi skozi kak drug razpis. V podružnični šoli Šebrelje bo že letos izvedena delavnica na temo piščali, kjer bodo otroci izdelovali piščal iz stegnenice ter iz nje izvabili zvok ob pomoči strokovnjaka SAZU.
G.župan je dejal, da bo potrebno na obeh projektih, ki jih je podprl tudi odbor, izvesti veliko dela, pri čemer bo pomoč občine nujna. To sta sicer inovativna projekta, ki bosta pripomogla k življenju v tem okolju, zato g.župan meni, da jih je potrebno podpreti.
G.Ambrožič je pobudi podprl, posebej se mu zdi Topografsko izobraževalno središče Cerkno projekt, ki zajema večino bogastva občine Cerkno in je naravnan v prihodnost, zato ga je potrebno zelo široko ponuditi, ne le v Sloveniji ampak tudi v svetu.
G.Kranjc se je kot predsednik Odbora za društvene dejavnosti pridružil pobudama, mnenja je, da je program obeh dobro zasnovan in bi mladi nekaj imeli od tega, saj imajo dobre ideje in zagon, zato predlaga tudi podporo občinskega sveta.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Občinski svet občine Cerkno podpira pobudo za izvedbo Tedna odprtih iniciativ Primorske – Človek s človekom in pobudo za razvoj Topografskega izobraževalnega središča Cerkno.

Ad. 4: ODLOK O NAČINU IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE UPRAVLJANJA IN VZDRŽEVANJA TOPLOVODNEGA OMREŽJA IN OSKRBE S TOPLO VODO V OBČINI CERKNO ZA OBMOČJE KOMPLEKSA OSNOVNE ŠOLE CERKNO – prva obravnava.
G.župan je pozdravil prisotnega g. Roberta Prebila, sodelavca podjetja Enecon d.o.o. Ljubljana, ki je pripravilo študijo upravičenosti prehoda na ogrevanje z lesno biomaso za OŠ Cerkno, muzej in glasbeno šolo. G.Prebil je v nadaljevanju podal obrazložitev študije in gibanja cen energentov v Sloveniji za obdobje od januarja 1998 do aprila 2009.
G.Raspet je podal obrazložitev k predlaganemu odloku, g.Ambrožič o obravnavi na skupni seji
Odbora za cestno in komunalno infrastrukturo ter Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja,ga.Florjančičeva pa o obravnavi na Statutarno pravni komisiji, ki je podala nekaj sprememb in dopolnitev.
Ga.Hvala je podala poročilo o obravnavi na Odboru na družbene dejavnosti in socialno politiko, kjer je bila pri pobudah in vprašanjih izpostavljena upravičenost prehoda na ogrevanje z lesno biomaso in izoblikovana zahteva, naj šola predloži dokazila o nabavi kurilnega olja za preteklo kurilno sezono.
G.Ambrožič se je navezal na skupno seje odborov, kjer je bila razprava tudi glede cene. Ni jasen izračun cene v študiji, zakaj je 0,92 € kot izhodiščna cena za leto 2009, predvsem pa ni bilo jasno, kako bo praktično potekal javni razpis oz. kako bodo ponudniki upoštevali ceno, ki jo bodo dali v ponudbi na javni razpis. Cena naj bi bila sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela, ki bo odvisen tudi od tega, koliko sredstev bo investitor uspel pridobiti na razpisu od države, predvideva pa, da bo vsak investitor računal na 30 % subvencijo. Občina bo morala ceno za kilovatno uro toplotne energije vedeti pred izbiro ponudnika.
G.Prebil je pojasnil, da je cena 0,92 € izračunana na osnovi povprečne cene v obdobju december 2007 – november 2008 in na osnovi gibanja cene v tem obdobju je prikazan tudi trend za naslednjih 20 let. Cene nafte so v zadnjih mesecih nihale zaradi recesije, na dolgi rok pa je predvidena rast cene navzgor. Država sofinancira investicije v cenejše ogrevanje z bioenergijo in če znaša ta subvencija 30 % investicije, je toliko tudi nižji fiksni del cene, ki jo bo plačevala občina, variabilni del cene pa je odvisen od gibanja cen lesnih sekancev. Občina bo izbrala najugodnejšega ponudnika za investicijo ogrevanja šolskega kompleksa in če bo ta pridobil subvencijo države, bo ta cena še bolj ugodna.
G.Čadež je vprašal, koliko znaša vrednost celotne investicije ogrevanja šolskega kompleksa na biomaso in če bo ponudnik to oceno sprejel kot vrednost investicije. V samem odloku ni zasledil, čigava bo oprema, ki jo bo izvedel koncesionar po dvajsetih letih in v primeru, da se koncesionar spremeni.
G.Prebil je odgovoril, da je ocenjena vrednost investicije 200.000 €. Ta denar bo koncesionar vložil v izdelavo celotne investicije od nabave opreme, sekancev, plačilo kurjača in drugo, kar je potrebno, da bo sistem ogrevanja deloval, ne glede na to ali bo pridobil državno subvencijo ali ne. Občini in šoli se z izvedbo samega ogrevanja ne bo potrebno ukvarjati, občina bo porabo toplotne energije plačevala po števcu. Po dvajsetih letih po določilih, navedenih v odloku, občina postane lastnik investicije.
G.Simonič je menil, naj razprava poteka v smeri, ali je ogrevanje na lesne sekance za občino cenejše kot ogrevanje na kurilno olje, odlok pa naj bo pripravljen širše, tako da se vanj vnese še možnost ogrevanja na geosondo, elektriko idr., nakar bo občina šla v razpis koncesije, ki jo bo dobil tisti, ki bo ponudil najnižjo ceno. Občina se mora torej odločiti, ali bo ogrevanje šolskega kompleksa z razpisom oddala koncesionarju ali pa gre v izvedbo investicije sama, kar pa bo terjalo sredstva direktno iz proračuna.
G.Močnika je zanimalo izhodišče za ceno kubičnega metra suhih bukovih polen in sekancev. Cena
pred dvemi leti je bila drugačna kot je navedena v gradivu, zato ga zanima ali bo treba kupovati drva ali sekance po ceni, ki je navedena.
G.Rupnik je pojasnil, da je narejen preračun za različne energetne zaradi medsebojne primerjave, pri ogrevanju šolskega kompleksa pa gre za ogrevanje na sekance in ne bukova polena. Cena, ki jo bo
ponudil koncesionar, znaša 16,6 € za nasuti kubični meter zračno suhih sekancev v letu 2009, po
trendu pa v naslednjih 20 letih naraste na 30,36 €.
Ga.Erženova je predstavila ugotovitve, ki jih je pridobila iz različnih zapisov, na podlagi katerih
sklepa, da bo ogrevanje na lesne sekance občino stalo dražje kot sedaj na kurilno olje oz. pri tem ne bo ekonomske koristi. V občini Cerkno tudi ni zadostnih količin lesa za predelavo sekancev. Navedla je primer Občine Tolmin, kjer so se leta 2004 na podlagi študije podjetja Ekoles zaradi višjih cen odločili za zamenjavo obstoječih kotlov na kurilno olje. Zakonodaja bi morala določati, da se pri obnovi kurilnih naprav gre v obnovljive vire energije. Vprašala je, ali bo Občina Cerkno prva, ki se bo odločila za ogrevanje na biomaso.
G.Rupnik je odgovoril, da je ekonomski izračun zelo odvisen od velikosti sistema, ni pa mu znano,
kakšen sistem je gradila Občina Tolmin.
G.župan je dodal, da država subvencionira gradnjo sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije.
Znano mu je, da podjetje Ekoles oskrbuje nekatere kurilnice z biomaso tudi v našem okolju, npr.v
domu starih Podbrdo, ki je večja koncentrirana inštitucija, glede ogrevanja drugih objektov v občini Tolmin pa je vprašanje, ali so bile narejene vse analize. Območje Cerkljanske pokriva 70 % gozdnih površin in vsaka sečnja je alternativni vir za biomaso. Bodoči koncesionar bo z ustreznim projektom nastopil na razpisih ministrstev in tako dobil možnost sofinanciranja izvedbe investicije, občina pa pri izvedbi ne bo imela drugih stroškov razen za projektiranje, pripravo dokumentov in sklepanje koncesijske pogodbe. Osnovno vodilo občine je pridobiti najnižjo ceno za ogrevanje šolskega kompleksa, ukrepanje pa je nujno zaradi dotrajanosti kurilnice.
G.Lapanja se je strinjal, da je izraba alternativnih virov perspektivna, za lažjo odločitev pa bi lahko naredili dodatno študijo. Podpira mnenje g.Simoniča, naj se občinski svet odloči za ogrevanje na biomaso ali pa še naprej na kurilno olje. Sam odlok zahteva še dodaten pregled določil.
G.Ambrožič je poudaril pomen ekološkega vidika ogrevanja na biomaso, pomembno je tudi to, da
bodo dobili delo domači ljudje in se bo porabljal les iz naše občine za pripravo lesnih sekancev, zato podpira tak način ogrevanja šolskega kompleksa, upa tudi, da se bo na razpis za koncesijo prijavilo podjetje iz domačega okolja. Vzorčni primer manjšega sistema ogrevanja na biomaso je v Davči, ki ogreva šolo, gostilno in cerkev.
G.Kranjc je glede na pojasnilo, da sta v sedanji šolski kurilnici dve peči za ogrevanje predlagal, da bi eno pustili kot rezervno, glede na sončno lego šole pa bi za ogrevanje lahko montirali tudi 10 do 15 sončnih kolektorjev, za naprej pa razmišljali tudi v smeri izrabe vetrne energije. Zanimalo ga je, kako bo prostorsko rešeno deponiranje sekancev in odvažanje pepela, saj bo to pomenilo povečanje prometa, hrupa in določeno obremenitev soseske. Tudi na samem objektu šole bodo potrebni nekateri ukrepi za varčevanje z energijo, to je zamenjava oken, izboljšanje izolacije, prav tako je treba otroke učiti, da zapirajo okna in radiatorje.
G.župan je odgovoril, da bo v projektu predviden prostor za deponijo, ki bo zagotavljala vsaj tedensko zalogo, na periferiji naselja pa bo kontejnersko skladišče z zadostnimi zalogami sekancev. Pri novih kurilnicah nastaja zelo malo pepela, zato odvoz in deponija ne bo obremenitev za sosesko. Taka kurilnica bo lahko vzorčni primer tudi za ogrevanje drugih objektov v Cerknem, npr. hotelski kompleks ali blokovske soseske, ki imajo opuščene skupne kurilnice. Glede varčevanja z energijo je res potrebna določena osveščenost in tudi ukrepi na samem objektu šole, vendar je najprej potrebno rešiti osnovni problem ogrevanja. Rezervno peč priporoča tudi stroka, ta varianta je predvidena v kurilnici muzeja in glasbene šole, da bi v vsakem primeru ogrevanje nemoteno funkcioniralo.
Ga.Erženova ugotavlja, da je v elaboratu upoštevana prijava na razpis za daljinsko ogrevanje, zanima pa jo, zakaj se občina ali šola ni prijavila na razpis za učinkovito rabo energije v zgradbah, ko se ugotavlja slaba izolacija šolskih objektov, saj so tudi za to predvidena sredstva eko sklada. Iz gradiva je razvidno, da bo makroekonomski učinek na občino zaradi lokalnega odkupa sekancev znašal preračunano na mesec 1.896 €, kar je približno le bruto plača za enega zaposlenega. V domu starejših občanov bi npr. pridobili 70 delovnih mest.
G.župan je opomnil, da dom starejših občanov ne spada v razpravo te točke, omenjeni dohodek pa
zadostuje za plačilo človeka, ki bi pripravljal biomaso. Občina in šola sledita vsem razpisom, vendar je najprej potrebna obnova kurilnice, ker če ta odpove tudi izolacija šolske stavbe ne bo pomagala, čeprav jo bo v prihodnjih letih treba izvesti.
G.Obid je menil, da bo občina sprejela pravilno odločitev, če se gre v ogrevanje šolskega kompleksa
na biomaso, pri tem ne bo prva, saj je posebej zunaj Slovenije veliko takih sistemov. Škoda je, da
pobude na tem področju pred leti niso bile vsaj delno realizirane, projekt pa je bil preširoko zastavljen.
G.Simonič je ponovno poudaril, da se občinski svet pri sprejemu odloka ne odloča o vrsti ogrevanja,
pač pa o iskanju partnerja za ogrevanje šolskega kompleksa na osnovi javno – zasebnega partnerstva.
Primerno je, da se v zvezi s tem na seji izraža tudi skepticizem, zato bi bila smiselna izdelava še ene študije in razširitev odloka tako, da so vključeni vsi možni viri energije, ker bi tako tudi občinska uprava lažje določila pogoje za koncesijo.
Tudi ga.Hvala je predlagala pregled odloka in se strinjala, da se pred odločanjem vanj vnese vse vire energije, čeprav je bodočnost zagotovo v obnovljivih virih.
Ga.Vidjen Miklavčič je navedla primer njihove stanovanjske hiše v Mostaniji, kjer so se preko firme
Ekoles tudi sami odločili za ogrevanje na lesno biomaso. Rešitev se je izkazala kot dobra in cenejša, kljub veliko dela, eko sklad pa take rešitve subvencionira. Podpira, da se tak način ogrevanja izvede tudi v šolskem kompleksu.
G.Janez Rupnik je menil, da je potrebno v občini izkoristiti lastne vire ogrevanja, saj je gozdnih
površin preko 65 %. Skepsa je delno upravičena, zastavlja pa se vprašanje, kako velik naj bi bil ta
sistem, kdo in na kakšen način dobavlja energent ter do kdaj bodo predpisi še dovoljevali, da se lahko žagovina in drugi lesni odpadki odlagajo v vodotoke in drugam. Potrebno je spremeniti mišljenje, ker ta energent je v občini zagotovljen. Italijani iz našega območja vozijo biomaso za ogrevanje in če se njim to splača, bi se moralo tudi tu.
G.Koželj je povedal, da je občinski upravi na pobudo odbora dostavil zahtevane podatke o porabi
kurilnega olja. Dosedaj so kurilno olje zmeraj naročali pred podražitvami, saj jih je dobavitelj o tem obveščal, če pa bi tudi v bodoče ostali na tem energentu, bi morali dobavitelja iskati z javnim
razpisom. Glede pomislekov g.Kranjca je povedal, da sta sedanja kotla stara 35 let in v šoli se vsako zimo bojijo, kdaj bodo ostali brez ogrevanja. Otroke že od vrtca naprej seznanjajo tako o ravnanju z odpadki, pravilno prehrano in prav tako o energiji in na nedavnem dnevu šole so učenci predstavili domiselne projekte na to temo. Radiatorjev sami ne regulirajo, ker je vklapljanje avtomatično.
G. Koželj odločitev o načinu ogrevanja v prihodnje prepušča strokovni presoji, želi pa, da bi se investicija začela letos izvajati zaradi dotrajanosti obstoječe kurilnice.
G.Simonič glede na podatke o porabi kurilnega olja v pretekli sezoni, ki jih je OŠ dostavila po sklepu odbora, ugotavlja, da je OŠ porabila 48 tisoč l kurilnega olja in zanj plačala cca 40.000 €, podoben kompleks v Cerknem pa je v istem obdobju porabil 42 do 43.000 l za ceno 24.500 €. Odbor bo o tem zato še razpravljal in zahteval podatke tudi s te strani, ker je potrebno ugotoviti, kdo daje nepravilne podatke, o čemer bo seznanjen tudi občinski svet.
G.Lapanja je podal konkretne pripombe k predlogu odloka, ki ga je pregledala in jih pripravila
svetniška skupina LDS ter so naslednje:
- V 1. členu predlagajo, da se v besedilo vključi tudi možnost soproizvodnje toplotne električne
energije.
- Tudi v 2. členu naj se doda alinea: soproizvodnja toplotne in električne energije.
- V 4. členu naj se preveri, ali so vključene tudi parcele bivšega dijaškega doma.
- V 7. členu naj se črta besedilo v drugi alinei 2. odstavka »oz. jo bo pridobil v roku 6 mesecev od podelitve koncesije«. Ta dikcija namreč dovoljuje, da lahko dobi koncesijo tudi podjetje brez ustrezne prakse.
- V 9. členu naj se na koncu prvega odstavka doda »in z odlokom občine«, na koncu drugega odstavka
pa naj se doda besedilo »in v skladu z energetskim zakonom RS«.
- V 13. členu se jim zdi sporen postopek izbire koncesionarja oz. da javni razpis pripravi komisija, ki jo imenuje župan. Svetniška skupina LDS meni, da je treba sestavo komisije natančneje določiti, predlagajo da bi bila sestavljena iz treh članov občinskega sveta, dva strokovna člana – od teh eden iz občinske uprave in eden, ki je strokovnjak na področju oskrbe z energijo, župan pa naj v komisiji ne sodeluje. Predlagajo, da se zadnji odstavek 13. člena glasi: »Po končanem postopku pripravi komisija predlog za izbor koncesionarja, ki ga da v potrditev občinskemu svetu. Po predhodni potrditvi občinskega sveta izda upravni organ občine upravno odločbo, sicer je odločba nična.«
- 14. člen naj glasi: »Na podlagi dokončne odločbe o izbiri in po potrditvi občinskega sveta sklene
župan z izbrano osebo koncesijsko pogodbo.«
- V 16. členu naj prvi stavek drugega odstavka dopolni z besedilom: »in v ta namen zagotoviti
dežurno službo, ki razpolaga z ustreznim številom ljudi in opreme.
- Sporen se jim zdi 25. člen, da koncesionar ni dolžan plačevati koncesijske dajatve koncedentu.
- Predlog odloka ne predvideva nobenih kazenskih določb.
G.Lapanja je glede na navedeno menil, da so pripombe svetniške skupine LDS umestne glede na to, da
gre za sklepanje javno – zasebnega partnerstva in zahtevno zadevo.
Ga.Hvala je dodala, da je svetniška skupina LDS pregledala podoben odlok Občine Dobrepolje in še
šestih občin in menijo, da je občina v vseh primerih bolj zaščitena kot v predlogu obravnavanega
odloka Občine Cerkno, zato svetniška skupina LDS želi, da se njihova dopolnila upoštevajo.
G.Raspet je podal komentar k predlaganim dopolnilom, ki naj jih svetniška skupina LDS občinski
upravi predloži tudi v pisni obliki:
- Glede možnih virov pri 1. členu je občini cilj pridobitev toplote po čim nižji ceni, ki jo bo plačevala po kalorimetru, koncesijo pa bo dobil najcenejši ponudnik. V razpisu in kasneje koncesijski pogodbi bo to, kar je navedeno v 1. členu odloka, jasno definirano.
- V 4. členu so vključene tudi parcele bivšega dijaškega doma.
- V kolikor bi pri 7. členu črtali definicijo roka 6 mesecev, bi s tem zmanjšali možnost, da se lahko na razpis prijavi podjetje, ki na tem področju vidi poslovno priložnost in bi v tem roku lahko pridobilo dovoljenja za opravljanje energetske dejavnosti.
- V 9. členu bi lahko dodali predlagane dikcije.
- Komisijo za izvedbo javnega razpisa in izbiro koncesionarja imenuje župan, ki pa ni član komisije.
Predlog za izbor koncesionarja se lahko da v potrditev občinskemu svetu, prav tako dokončna odločba
po 14. členu odloka.
- Glede predlagane dopolnitve v 16. členu bi bilo potrebno podrobneje opisati, kaj pomeni zadostna
tehnična podpora in osebje.
- Kazenskih določb koncesijski akt ne vsebuje, ker ni znano, koga naj se kaznuje, zato je to stvar same koncesijske pogodbe z izbranim izvajalcem.
G.župan je v zvezi z dopolnitvijo v 16. členu dejal, da odprava napak pri sodobno dodelanih sistemih ne bo smela biti problem. Predlagal je, da se navedene spremembe in dopolnitve do drugega branja obravnavajo na pristojnih odborih in Statutarno pravni komisiji.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Občinski svet občine Cerkno potrjuje Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe
upravljanja in vzdrževanja toplovodnega omrežja in oskrbe s toplo vodo v občini Cerkno za
območje kompleksa OŠ Cerkno, v prvi obravnavi in ob upoštevanju sprememb in dopolnitev
Statutarno pravne komisije.

Ad. 5: ODLOK O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI CERKNO - druga obravnava.
G.Raspet je podal obrazložitev k predlaganemu odloku. Glede na to, da v prvi obravnavi ni bilo
pripomb, je odlok nespremenjen tudi v drugi obravnavi.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Občinski svet Občine Cerkno potrjuje Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Cerkno v
drugi obravnavi.

Ad. 6: ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA IZVAJANJE OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA IN PREVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV TER ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH
ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE CERKNO – druga obravnava.
Obrazložitev je podal g.Raspet. V odloku so upoštevane spremembe in dopolnitve Statutarno pravne
komisije v prvi obravnavi. V drugi obravnavi na Statutarno pravni komisiji in skupni seji Odbora za
cestno in komunalno infrastrukturo ter Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja ni bilo pripomb.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Občinski svet Občine Cerkno potrjuje Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Cerkno, v drugi
obravnavi.

Ad. 7: POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2008 IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2009 LTO LAUFAR CERKNO.
Ga.Vidjen Miklavčič je podala obrazložitev k poslovnemu poročilu za leto 2008 in finančnemu načrtu
za leto 2009 LTO Laufar Cerkno. G.Raspet je podal poročilo o obravnavi na svetu zavoda, ki
ugotavlja, da LTO Laufar še vedno večino sredstev pridobiva s strani občine, zato je težnja, da bi LTO več sredstev pridobil na razpisih in z lastno dejavnostjo.
G.Ambrožič na poslovno poročilo ni imel pripomb, glede na to, da LTO že nekaj let izvaja promocijo
pa ga je zanimalo, kolikšen je obisk turistov in število nočitev za obdobje preteklih deset let, da bi videli kakšni so rezultati te promocije.
Ga.Vidjen Miklavčič je odgovorila, da LTO vodi evidenco o obiskovalcih, ki tja prihajajo po
informacije. Prenočitvenih kapacitet je na Cerkljanskem cca 500 postelj. Informacije o nočitvah
pridobiva LTO od turističnih ponudnikov, ki pa jih ne posredujejo redno, razen nekaterih. Mnenja je, da turistični ponudniki ne prijavljajo vseh nočitev, zato LTO o tem ne more dati točnih informacij.
Preverjanje nočitev bo moral izvajati tudi medobčinski inšpektor in tudi tako bodo na LTO prišle
natančnejše informacije o številu nočitev v občini Cerkno.
Glede promocije se bolj kot rezultate promocije lahko ugotavlja odzivnost nanjo. Ga.Vidjen Miklavčič je naredila raziskavo pri projektih, kjer je promovirala Cerkljansko. Glede na lansko objavo v katalogu Alpen Adria, kjer je bilo predstavljeno samo arheološko najdišče, letos beleži obisk stotih arheologov v Divjih babah. Zelo pomembno je povezovanje v okviru regijske destinacijske organizacije RDO, saj je občina Cerkno na vseh sejmih in borzah obravnavana kot destinacija. V RDO je povezano 13 občin, ki se navzven skupaj predstavljajo. Učinki so pozitivni in jih LTO sam ne bi mogel doseči, kar je razvidno iz prospektov, ki jih je ga.Vidjen Miklavčič pred sejo predložila svetnikom. V sami občini je še vedno premajhen odziv ponudnikov, za zadnjo turistično karto se jih je npr. odzvalo le 11. Izboljšalo pa se je sodelovanje pri izdaji koledarja prireditev z vsemi društvi, ne le turističnimi.
G.župan se je strinjal, da Cerkljanska že veliko let vlaga v promocijo, občina pa naleti na različne odzive ponudnikov, tudi ko jih povabi k sodelovanju. Zadnje leto se pri turističnem obisku pozna odsotnost PB Franja, ki naj bi bila ponovno postavljena v letu 2010. Kljub temu se veča število turistov, ki v občino pridejo npr. zaradi lepega okolja ali smučišča, k čemur pripomorejo tudi različna oglaševanje in oddaje v medijih, npr. naj-smučišče, naj-kopališče ipd., tako da se kažejo efekti promocije in vztrajnosti. Promocijo je potrebno tudi vnaprej intenzivno izvajati, pri čemer je naloga LTO povezovanje z vsemi akterji znotraj občine in izpeljava določenih projektov pri ponudbi občine.
G.Kranjc je izrazil pohvalo g.Vidjen M., ker meni, da je program, ki ga izvaja LTO dober in upa, da se bo tudi vnaprej tako prizadevala za izvajanje.
Ga.Hvala je bila mnenja, da bi lahko visoke stroške študentskih servisov zmanjšali z zaposlitvijo še enega sodelavca na LTO. Študenti sicer ne delajo slabo, vendar ima tisti, ki je redno zaposlen,
drugačen odnos do dela in tudi obratovalni čas LTO bi potem lahko podaljšali ter izvedli zastavljene projekte. Pri programu LTO so se letos pokazali rezultati in ga.Hvala upa, da bo na razpisu za direktorja izbran kandidat, ki ima izkušnje na področju dela v turizmu.
G.Raspet je povedal, da bo razpis za direktorja LTO objavljen v prvi naslednji številki časopisa ABC. Lani sta bila izvedena dva neuspešna razpisa, zato pričakuje, da bo letošnji uspešen in bo LTO dobil direktorja. Ta bo predlagal tudi sistemizacijo delovnih mest in odločal o zaposlitvah v LTO
Ga.Florjančičeva je glede na obsežen program LTO Laufar v letu 2008 vprašala, kako so bili doseženi
zastavljeni cilji.
Ga.Vidjen Miklavčič je povedala, da je zaključen projekt areheološkega parka, po programu je bilo
izvedeno tudi izobraževanje, udeležba na seminarjih, promocija, prireditve, publikacije in drugo, kot je navedeno v poslovnem poročilu.
G.Brezavšček je dejal, da je obisk v Šebreljah letos večji, verjetno tudi zato, ker turisti ne morejo obiskati PB Franja. Izrazil je pohvalo občini in LTO, ker se je v zadnjih dveh letih veliko naredilo pri ureditvi najdišča Divje babe. Potrebno bo urediti še določeno infrastrukturo ter tako v celoti zaključiti projekt, ker je zanimanje za ogled veliko.
G.župan je odgovoril, da se je glede potrebnih del že pogovarjal s predstavniki KS in Turističnega
društva Šebrelje. Del infrastrukture, ki jo je še potrebno urediti, zahteva dodatna proračunska sredstva,zato bo letos izvedeno, kar bo možno, saj gre za veliko oddaljenost od naselja.
G.Simonič prav tako glede na poročilo ugotavlja napredek pri izvajanju programa LTO, ki je tudi za
vnaprej ambiciozen in bo težko izvedljiv. Dejstvo je, da je v masi sredstev LTO 75 % sredstev občine, lastni prihodki pa so skoraj nični, čeprav bi se tudi tu dalo več narediti. Za osnovno plačo je bilo porabljenih 30 % vseh sredstev zavoda, kar je previsoko. Zanimalo ga je, v kolikšni meri pri delu LTO sodeluje svet zavoda, kolikokrat se je lani sestal in če se člani udeležujejo sestankov.
G.Raspet je odgovoril, da se je svet zavoda v lanskem letu večkrat sestal, tudi zaradi razpisov za
direktorja. Od desetih članov se jih sestankov običajno udeleži pet. Udeležba s strani ICRE se sedaj izboljšuje, ko je bila imenovana nova direktorica.
G.Simonič je mnenja, da v lanskem letu ni bilo prave podpore s strani sveta zavoda LTO glede na to,
kako svet zavoda deluje npr. v OŠ Cerkno. V poročilu bi bilo to lahko omenjeno, saj bi bilo potrebno dati predlog za nove člane sveta zavoda LTO, ker tudi bodoči direktor ne bo mogel dobro delati, če ne bo te podpore. Vprašal je še, koliko nočitev je bilo v letu 2008 realizirano glede na podatek, da je v občini Cerkno na razpolago 500 postelj.
Ga.Vidjen Miklavčič točnih podatkov glede nočitev v letu 2008 ne more dati, saj je po njenem
preverjanju prijavljenih le okrog 60 % nočitev, za kar je bilo pobrane cca 18.000 € takse. Poudarila je, da mora turistične ponudnike zmeraj pozivati, da sporočijo podatke o nočitvah, ona sama kot zaposlena v LTO pa glede na obseg vsega dela, ki ga je sedaj potrebno narediti pri zastavljenih projektih, pa vsega ne zmore, kar je dejstvo. V TIC Tolmin npr. en zaposlen dela samo na projektih RDO in CRS rezervacijah.
G.Raspet je podal podatek, da znaša turistična taksa v občini Cerkno za nočitve 0,92 € za odrasle
osebe, za otroke do določene starosti se plačuje polovična taksa, nekatere osebe pa so takse oproščene.
G.Simonič je nadaljeval z ugotovitvijo, da je bilo v letu 2008 maksimalno 20-25 tisoč nočitev, kar
pomeni zasedenost kapacitet na Cerkljanskem pod 15 %. Razume stisko zaposlene v LTO, vendar
podatki v številkah povedo svoje in tako nanje gledajo tisti, ki razmer ne poznajo. Za izvajanje
projektov LTO ostane malo sredstev, kar pa ni bil namen ustanovitve zavoda. Znesek bruto plače za
Cerkljansko ni majhen glede na primerljiva delovna mesta v drugih službah, preveč je sredstev za
študentsko delo in pri tem je potrebno nekaj narediti, da bo na LTO več aktivnosti in realizacija višja. Sicer pa je potrebno reči, da bo občina nudila minimalno podporo turizmu tako kot pred leti, ker se proračunska sredstva zmanjšujejo in ni zadostnega interesa pri ostalih turističnih subjektih. Ne zdi se mu prav, da Odbor za malo gospodarstvo, turizem in promocijo ni obravnaval poslovnega poročila in finančnega načrta.
G.župan je dejal, da bo občina predlagala nadaljnje ukrepe glede pridobivanja sredstev LTO, saj je
potrebno opozoriti, da bo občina v primeru večanja finančne stiske za LTO namenjala manj sredstev
glede na druge nujne potrebe. Določene projekte bo obravnaval tudi Odbor za malo gospodarstvo,
turizem in promocijo in nekatere je tudi že dosedaj obravnaval. Odbor je podal pobudo za izdelavo
strategije razvoja turizma v občini Cerkno, za kar je pridobljena ponudba. Pri tem se bo občina držala smernic, ki so bile v preteklih letih že začrtane skupaj z občino Idrija, saj sta obe občini vključeni v isti RDO in regijo. Tudi svet zavoda LTO bo moral predlagati nekatere ukrepe glede delovanja zavoda in jih dati v potrditev občinskemu svetu.
Ga.Vidjen Miklavčič je povedala, da je bila strategija turizma občine Cerkno že izdelana in
predstavljena na turistični borzi v Mariboru prejšnji teden. Po elektronski pošti je bila poslana tudi LTO in g.županu, lahko pa se jo posreduje tudi občinskim svetnikom. Kot zaposlena na LTO je v
zvezi s plačo menila, da glede na delo, ki ga včasih opravlja tudi po 14 ur dnevno in je v delo zavoda vpeta tudi večino vikendov, ta nikakor ni velika. V razmislek daje tudi to, da po njenem mnenju dosedaj direktor zavodu LTO v času svojega mandata ni prinesel pozitivnih učinkov, sama pa se na to mesto ne namerava prijaviti. Pripomnila je še, da se je na lastno pobudo samo enkrat udeležila seje Odbora za malo gospodarstvo, turizem in promocijo.
Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEPI:
Občinski svet Občine Cerkno sprejema poslovno poročilo za leto 2008 kot informacijo in daje
soglasje k finančnemu načrtu LTO Laufar Cerkno za leto 2009.

Ad. 8: PREDLOG SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST V VRTCU CERKNO ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010.
Obrazložitev k predlogu sistemizacije je podala ga.Vončina.
G.Čadež je v razpravi vprašal, koliko procentov otrok je vključenih v 6 do 9–urni dnevni program,
starih od 3 do 6 let, kar ga zanima zato, ker meni, da je cena za ta program najvišja v primerljivih občinah.
Ga.Vončina je odgovorila, da je v 6 do 9-urni program vključenih nekaj čez 70 otrok, od skupno 116.
Vrtci imajo različne programe varstva, vrtec Cerkno pa je majhen in zato so v redni program vključeni vsi otroci od 3 do 6 let. Program vzgoje je isti za vse, starši pa lahko izbirajo med krajšim časom ali daljšim časom varstva in količino obrokov hrane.
Ga.Hvala je podala poročilo o obravnavi predloga sistemizacije na Odboru za družbene dejavnosti in
socialno politiko, ki je podal soglasje.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Občinski svet Občine Cerkno daje soglasje k predlogu sistemizacije delovnih mest v Vrtcu
Cerkno za šolsko leto 2009/10.

Ad. 9: PREDLOG CENE PROGRAMOV VRTCA CERKNO.
Predlog je obrazložila ga.Simoničeva. Cene programov vrtca morajo slediti stroškom. V preteklosti je občinski svet potrdil 25 % zmanjšanje ekonomske cene, ki bi jo morali plačevati starši, kot stimulacijo občine k večjemu vpisu otrok v vrtec, sedaj pa je vpisa več tudi zaradi spremembe Zakona o vrtcih in bo potrebno ta popust postopoma ukiniti, najprej v višini 5 %.
Ga.Hvala je podala poročilo o obravnavi na Odboru za družbene dejavnosti in socialno politiko, ki je podal predlog sklepa.
Ga.Vidjen Miklavčič je zanimalo glede na konkretno vprašanje občana, ki ga je prejela na elektronski naslov LTO in se nanaša na enotedensko odsotnost otroka.
Ga.Vončina je odgovorila, naj se starši v posameznih primerih zglasijo v računovodstvu Vrtca, kjer
bodo dobili natančen odgovor glede plačila varstva. O konkretnih imenih se na javnih sejah ne more
razpravljati, ker je to kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov.
Po krajši razpravi je bil soglasno sprejet SKLEP:
Občinski svet Občine Cerkno potrjuje predlog cene programov Vrtca Cerkno, ki se uporabljajo
od 1.6.2009 dalje in priznava 20 % popust na ekonomsko ceno programov.

Ad. 10: SKLEP O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA JAVNO DOBRO.
Obrazložitev je podala ga.Simoničeva in odgovorila na vprašanje g.Čadeža in ga.Hvalove o višini cene stavbnega zemljišča v občini Cerkno, ki je bila določena s sklepom občinskega sveta o povprečni gradbeni ceni stavbnega zemljišča v letu 1997 in se redno revalorizira.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Občinski svet Občine Cerkno daje soglasje k ukinitvi statusa zemljišča javno dobro na parceli št.
1324/11, njiva v izmeri 56,00 m2 v k.o. Cerkno.

Ad. 11: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV.
G.Simonič je prisotne spomnil na vabilo Športnega društva Šebrelje glede sodelovanja na
nogometnem turnirju, zato naj zainteresirani svetniki podajo prijave.
Ga.Hvala je povedala, da je bil glede na razpravo prejšnje seje OS z gradivom pred sejo svetnikom
podan tudi zapis dogovora s koncesionarko Lekarne Cerkno ga.Marijo Močnik v zvezi z zalogami
zdravil in odpiralnega časa lekarne. Opomnila je še, da ni podan odgovor na vprašanja Nadzornemu
odboru, prav tako ne Agenciji LARS glede na gradivo, ki je bilo v vednost predloženo na prejšnji seji.
G.župan je odgovoril, da bo odgovor pripravljen do naslednje seje Nadzornega odbora, z Agencijo
LARS pa je bil usklajen program z občino, ki bo navedena kot donator in sodelujoča pri programih
agencije. Prihodnje leto bo potrebno tudi za Agencijo LARS planirati sredstva v proračunu.
G.Kranjc je opozoril na odlaganje odpadkov ob kontejnerjih na križišču obvoznice v Cegovnici, kar
kazi izgled. Zanima ga, ali so kontejnerji premajhne kapacitete ali pa se ne odvaža smeti.
G.župan je podal odgovor, da se predvsem količina odpadnih plastenk poleti poveča, na navedeni
lokaciji kontejnerjev pa odpadke odlagajo tudi občani iz vasi. Na nekaterih lokacijah bo potrebno zato postaviti dodatne kontejnerje, dolgoročno pa bodo ti problemi rešeni ob ureditvi ločenega zbiranja odpadkov po vaseh.
G.Obid se je navezal na odkup parcele 1324/11, za katero se ukinja status zemljišča javno dobro. Za
odkup te parcele je zaprosil g.Peter Mavri, ki pa je v svoji vlogi zaprosil tudi to, da bi mu občina z najemno pogodbo dovolila uporabo dela zemljišča ob cesti od Mostanije proti Trebenčam, ki jo že dosedaj ureja, vendar je dobil odgovor po sklepu Odbora za urejanje stavbnih zemljišč, da se ta pogodba ne sklene. G.Obid je vprašal o razlogih za to, imel pa je še pripombo, da so seje občinskega sveta predolge, zato naj predstavniki svetniških skupin do naslednje seje pripravijo predloge, da bi bile seje krajše.
Ga.Simoničeva je glede sklenitve najemne pogodbe z g.Petrom Mavrijem povedala, da Odbor za
urejanje stavbnih zemljišč te prošnje v vlogi ni spregledal, bil pa je enotnega mnenja, da se pogodba trenutno ne sklene, to zemljišče pa lahko še naprej uporablja.
Ga.Vončina je na pripombo g.Obida, da so seje občinskega sveta predolge, dejala, da ima vsaka
svetniška skupina svoje predstavnike v odborih in komisijah občinskega sveta in vsak odbor bi moral
obravnavati zadeve iz svoje pristojnosti, ne pa tudi marsikaj drugega. Svetniške skupine naj se pred sejami odborov v zvezi s posameznimi točkami dogovorijo, kakšno mnenje bo na odboru zastopal
njihov član, na sejah odborov pa naj se mnenja uskladijo in bodo tako tudi razprave na občinskem
svetu lahko krajše.
Ga.Erženova je ponovno postavila vprašanje glede lokacije za heliodrom v Cerknem. Skoraj leto dni
bo že, kar je bilo na TV javno rečeno, da bo v decembru 2008 v Cerknem urejen heliodrom. Dostavila
bo poročilo helikopterske službe o številu intervencij na Cerkljanskem.
G.župan je odgovoril, da je bilo poročilo o najprimernejših lokacijah pripravljeno na podlagi skupnega ogleda s helikoptersko ekipo, o čemer je tudi že podal poročilo občinskemu svetu. Kot najboljša je bila ocenjena sedanja lokacija pri novi Eti, katera se lahko uporablja dokler ne bo zemljišče služilo drugemu namenu. Možnih je še nekaj drugih lokacij za heliodrom, zato bo g.župan vodil nadaljnje ukrepe za ureditev rezervne lokacije in podal predlog pristojnemu odboru.
Seja je bila zaključena ob 21.15 uri.

Zapisala: Župan:
Cirila Tušar Jurij Kavčič

Ogledov: 286