OBČINA CERKNO
OBČINSKI SVET

Z A P I S N I K
7. redne seje Občinskega sveta Občine Cerkno, ki je bila 26.09.2007 ob 17. uri v sejni sobi Občine Cerkno

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, opravičeno je bil odsoten g.Marijan Platiše.
Ostali prisotni: župan g.Jurij Kavčič, tajnik g.Martin Raspet, svetovalci ga.Marjeta Simonič, g.Janez Rupnik
in ga.Mojca Sedej, finančna referentka ga.Valerija Močnik ter zapisnikarica ga.Cirila Tušar.
Novinarji: ga.Maja Filipič – Radio Odmev, ga.Saša Dragoš – PN, g.Damjan Bogataj – ABC, g.Božan Verbič
– LTC.
Pri 3. točki dnevnega reda je bila prisotna ravnateljica OŠ Spodnja Idrija, ga.Helena Bezeljak.

Predlagan je bil naslednji d n e v n i r e d :

1. Ugotovitev sklepčnosti in določitev dnevnega reda.
2. Sprejem zapisnika in sklepov, sprejetih na 6. seji občinskega sveta dne 28.06.2007.
Poročilo o realizaciji sklepov.
3. Odločitev o obratovanju enote vrtca v Otaležu.
4. Poročilo o povzročeni škodi v neurju na območju občine Cerkno dne 18.09.2007.
5. Poročilo Komisije za priznanja in nagrade s predlogom sklepa o podelitvi Bevkovega priznanja in
Bevkovih nagrad za leto 2007.
6. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
- Razrešitev in imenovanje nadomestnega člana v Komisiji za priznanja in nagrade.
- Imenovanje predstavnika v svet zavoda Zdravstvenega doma Idrija.
7. Volitve elektorjev in določitev kandidata za člana Državnega sveta – predstavnika lokalnih interesov
na volitvah 21.11.2007.
8. Statut Občine Cerkno – prva obravnava.
9. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat občin Cerkno in
Železniki« - druga obravnava.
10. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva ter
podeželja v občini Cerkno.
11. Realizacija proračuna Občine Cerkno za obdobje januar – junij 2007 – informacija.
12. Premoženjsko pravne zadeve.
13. Pobude in vprašanja svetnikov.

Ad. 1: UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI IN DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE.
G.župan je pozdravil navzoče in ugotovil, da je svet sklepčen. Povedal je o dodatnem gradivu, ki je bilo svetnikom dano na mizo pred sejo (gradivo k 3., 4. in 7. točki dnevnega reda, zapisniki odborov in komisij,amandmaji župana k 9. točki dnevnega reda, poročilo o sanaciji lokalne ceste Gorje – Zakriž in Kojca –Žabže).
Dnevni red je bil soglasno potrjen.

Ad. 2: SPREJEM ZAPISNIKA IN SKLEPOV, SPREJETIH NA 6. SEJI OBČINSKEGA
SVETA DNE 28.06.2007 TER POROČILO O REALIZACIJI SKLEPOV.
G.Raspet je povzel zapisnik in sklepe 6. seje ter podal realizacijo sklepov. Pripomb na zapisnik ni bilo.
G.župan je dodal, da je bil v medijih napačno interpretiran sklep prejšnje seje glede območja pokrajin, jasen je bil tudi sklep o imenovanju člana v Nadzorni svet Komunale d.o.o. Idrija, vendar ta ni bil upoštevan, zato bo morala stroka ugotoviti zakonitost takega ravnanja.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je zapisnik 6. redne seje občinskega sveta z dne 28.06.2007.

Ad. 3: ODLOČITEV O OBRATOVANJU ENOTE VRTCA V OTALEŽU.
G.župan je pozdravil prisotno ravnateljico Osnovne šole Spodnja Idrija, g. Heleno Bezeljak. K tej OŠ spadata enota vrtca in šole v Otaležu.

Ga.Simonič je uvodoma podala kronologijo okrog problematike ukinitve vrtca v Otaležu, nazadnje pa je iz dodatka OŠ Spodnja Idrija k finančnemu planu za ta oddelek vrtca razvidno, da se bistveno povečujejo stroški za njegovo nadaljnje delovanje.
Ravnateljica OŠ Spodnja Idrija ga.Bezeljakova je v svoji obrazložitvi povedala, da oddelek vrtca v Otaležu ni več rentabilen, zato so predlagali ukinitev. Vrtec že dosedaj zaradi zaposlitve vzgojiteljice s srednjo izobrazbo ni deloval povsem skladno z zakonodajo, zmanjšalo se je število otrok. V letu 2006 je bila OŠ Sp.Idrija s strani Ministrstva za šolstvo ponovno pozvana k registraciji enote vrtca in šole v Otaležu, kar pomeni tudi ustrezno kadrovsko zasedbo in ustrezne pogoje dela. Na centralni šoli so si prizadevali, da bi pridobili ustrezno število vpisanih otrok v vrtec, ker pa do tega ni prišlo, je OŠ Spodnja Idrija v skladu z zakonodajo dala Občini Cerkno pobudo za začasno ukinitev vrtca v Otaležu. Ga.Bezeljakova pri prvotni obravnavi glede tega vrtca ni bila povabljena na sestanke občine, da bi lahko obrazložila celotno problematiko, meseca junija se nihče od staršev ni pritožil glede ukinitve, sedaj pa je situacija popolnoma drugačna, saj imajo starši vpisanih otrok zagotovilo občine, da bo vrtec deloval tudi v tem šolskem letu, zato
je šola z zaposlenimi že podpisala ustrezne pogodbe. Zmanjševanje stroškov oddelka vrtca v Otaležu je enako za manj ali nekaj več otrok, saj je stavbo potrebno prav tako ogrevati in vzdrževati, nasploh pa so šole in vrtci na podeželju dražji.
Ga.Hvala je menila, da bi g.ravnateljico res morali povabiti že na prejšnjo sejo, vendar je tudi Odbor za družbene dejavnosti glede na dopis in izračune smatral, da enota vrtca lahko deluje tudi v tem šolskem letu.
To je potrdil tudi občinski svet in sklep je bil OŠ Sp.Idrija poslan takoj, zato ne razume, zakaj so bili drugačni izračuni podražitve stroškov enote vrtca poslani šele sedaj.
Ga.Bezeljakova je odgovorila, da so ustrezne službe šole šele po 10. septembru v skladu z normativi Zakona o vrtcih vnašale podatke po programu Ministrstva za šolstvo. Prej natančne cene ni bilo mogoče izračunati, vrtec pa ne more delovati brez reorganizacije zaposlenih v skladu z zakonom in tako 90% stroškov predstavljajo plače. Sama je iz poročanja v medijih razbrala, da ni finančnega problema za delovanje vrtca v Otaležu v novem šolskem letu, zato naj bi vrtec bil in o tem je na sestanku obvestila tudi starše.
G.Simonič je menil, da je bilo morda res narejenih nekaj nenamernih napak. Starši so se v juniju obračali tudi nanj glede tega, da vrtca v Otaležu ne bo, zato je bil ta problem v imenu KS posredovan tudi strokovnim službam občine. Na podlagi izračuna je bilo ugotovljeno, da je razlika v ceni vrtca, ki bi bremenila občinski proračun poceni varianta glede na to, kaj pomenita vrtec in šola za kraj. Z ukinitvijo vrtca bi se povečalo vzdrževanje objekta, občina pa bi morala kriti večje stroške za prevoz učencev. G.Simonič je predlagal, da se delovanje oddelka vrtca v Otaležu v tekočem šolskem letu ohrani kljub povišanim stroškom. V tem obdobju, ko bo vrtec še deloval, je potrebno starše ponovno informirati o situaciji in jih pred vpisom opozoriti, da je nadaljnje delovanje odvisno od vpisa.
Tudi g.župan je predlagal, da se v šolskem letu 2007/08 ohrani delovanje vrtca v Otaležu, za naprej pa je potrebno pripraviti ustrezne analize.
G.Brezavšček je predlagal, da se ponovno še enkrat preračuna vse stroške in ugotovi, če je kje možnost zmanjšanja, ga.Bezeljakova pa je odgovorila, da so ti natančno preračunani in specificirani in jih zaradi zakonodaje ni možno zmanjšati. Nadaljnja vizija delovanja oddelka vrtca v Otaležu bo znana aprila naslednje leto, ko bo zaključen vpis v vrtec in šolo, zato pričakuje, da bo takrat ponovno povabljena s strani Občine Cerkno pri obravnavanju tega vprašanja.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Občinski svet občine Cerkno glede na nove izračune stroškov vrtca v Otaležu, potrjuje sklep, ki ga je sprejel na 6. redni seji dne 28.06.2007 in govori o tem, da vrtec v Otaležu nadaljuje z obratovanjem tudi v šolskem letu 2007/08 s predvidenim številom petih otrok.

Ad. 4: POROČILO O POVZROČENI ŠKODI V NEURJU NA OBMOČJU OBČINE
CERKNO DNE 18.09.2007.
Poročilo o škodi, ki jo je povzročilo neurje dne 18.09.2007 v občini Cerkno, je podal g.župan. Najbolj so bile prizadete krajevne skupnosti Cerkno, Gorje, Orehek, Novaki in Bukovo, kjer je največ škode nastalo na infrastrukturi – poškodovane ceste, podporni zidovi, mostovi, propusti, dovozne in gozdne poti, škoda je nastala na stanovanjskih objektih in ob njih, na kmetijskih površinah, poškodovani so vodovodi, male hidroelektrarne. Na srečo v občini ob neurju ni bilo smrtnih žrtev. Takoj so bili ob neurju aktivirani gasilci in angažirana vsa razpoložljiva mehanizacija, da so bili nujni ukrepi pri odpravi posledic kar najhitreje izvedeni. Tudi sami občani so zaščitili svoje imetje, za kar je g.župan vsem izrazil zahvalo.
Predstavniki Ministrstva za kulturo, muzeja in občine so naslednji dan po neurju obiskali uničeno PB Franja.
Ustanovljen bo ožji odbor za sanacijo PB Franja, kjer bodo predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kulturo, muzeja in občine.
Mestni muzej Idrija je občini poslal dopis s predlogom, da občinski svet potrdi sklep, da muzej odpre podračun na svojem transakcijskem računu, na katerega bodo zainteresirani lahko nakazovali finančna sredstva za sanacijo PB Franja. Te dni poteka na občini tudi veliko drugih sestankov in posvetov, npr. s predsedniki KS, geologi, zdravstvena inšpekcija je preverila ukrepe za zagotavljanje ustrezne pitne vode.
Občina mora takoj naročiti določene projekte, da se zagotovi dostope do posameznih hiš, formirane so komisije za oceno škode, ki naj bi bila popisana v desetih dneh.
G.Rupnik je dodal, da v tekočem tednu vodarji zaključujejo nujna sanacijska dela na vodotokih, dodatnih sredstev v ta namen pa še ni odobrenih. V občini Cerkno je poškodovanih 11 mostov, po dosedanjih prijavah je 38 je plazov, 41 poškodb na stanovanjskih hišah, 120 na infrastrukturnih objektih, 61 na kmetijskih zemljiščih, poškodovanih je 11 km gozdnih cest ter različne poškodbe na 60 do 70 km lokalnih cestah, kakor ob vsakem večjem neurju pa bo nastala tudi posredna škoda. Višina vodarske škode je ocenjena na 4.530.000 EUR, glede na to, da so za letos že porabljena predvidena sredstva na vodotokih, pa bodo za vnaprej potrebni projekti in prijave na razpise za pridobivanje sredstev. Sanacija škode bo trajala najmanj 2 do 3 leta, saj še od poplav leta 2004 niso sanirani vsi objekti (npr.Oresovka). Glede na ponavljajoča neurja bi bilo smiselno
razmišljati o avtomatskih merilnih postajah padavin na območju Bevkovega vrha, Črnega vrha in Porezna.
Prav tako bo potrebna dodatna oprema gasilskih društev. Pravila stroke glede priobalnih pasov bo potrebno upoštevati tudi pri pripravi občinskih prostorskih načrtov. G.Rupnik je mnenja, da tudi na ravni države ni dobro organizirano obveščanje o izrednih dogodkih, katerih se res vseh ne da napovedati, na podlagi analiz preteklega neurja pa bi morali videti, kje so se vršile napake. V samozaščitne ukrepe se morajo vključiti vsi odgovorni akterji. Primer nepravilnega odlaganja ob strugah je ogromna količina naplavljenega lesa ob mostu v Bači, različne nepravilnosti pa so tudi pri gradnjah.
G.Mavri je izrazil zaskrbljenost glede vodotoka Zapoška, saj je ob tem vodotoku načetih veliko plazov, tudi na območju Porezna. Stroka mora zato nujno opraviti ogled in izvršiti nujne ukrepe kot so vsaj začasne sanacije ob pomoči države, saj bi ob morebitni zajezitvi Zapoške ob nadaljnjih neurjih lahko prišlo v Cerknem do katastrofe. Obenem se je zahvalil gasilcem in drugim, ki so ob njihovi koordinaciji pomagali ob neurju, saj je bila tako začasno sanirana zasuta stanovanjska hiša v Počah še isti večer.
G.Simonič je dejal, da je sedanje neurje prizadelo večje območje občine kot poplave v letu 2004, večina sanacij pa bo zahtevala projekte. Vprašal je, kako misli občinska uprava pristopiti k temu, da ne bo vse delo bremenilo le g.župana in g.Rupnika. Občani se bodo namreč obračali na občino glede sanacije, dobiti pa morajo konkretne in verodostojne informacije. Občina je sicer ob samem neurju v najtežjih trenutkih odigrala pozitivno vlogo glede na odziv ljudi in tako bi moralo biti tudi pri nadaljnjih ukrepih za odpravljanje posledic.
G.župan je dejal, da so občinske službe potisna sila pri ukrepanju, tudi za dela na vodotokih, sicer bi bilo manj izvršenega. Občinske službe bo okrepil skladno s sistemizacijo dodatni sodelavec na področju urejanja prostora, že dosedaj pa je bilo angažiranih veliko dodatnih zunanjih strokovnih sodelavcev. Veliko dela bo pri projektiranju, predvsem pri mostovih, kjer bo potrebno vključiti vodarski sektor, geologe in druge, kar pa je tudi velik strošek za občino in je to že v preteklosti ob podobnih primerih povzročilo velik deficit v proračunu, česar sedaj ne želi. Predlog je, da bi sanacija potekala podobno kot popotresna obnova, tako da bi
na podlagi pridobljene ocene škode in projektov pridobili pomoč države. To pa gre počasi, zato občina sedaj sanira nujne zadeve, druge pa bodo ostale državi in tudi občini. Najprej je potrebno na podlagi strokovnih ocen izdelati prioriteto za odpravo posledic neurja (mostovi, podporni zidovi), za kar je potrebno nameniti del proračunskih sredstev za prvo odpravo škode.
G.Ambrožič je dejal v zvezi z navedbo, naj bi vodarji zaključili sanacijska dela, da je v Dolenjih Novakih nujna sanacija pri eni stanovanjski hiši ter urgentno bariere v potoku pri Koledniku, kjer voda teče pod hišo.
Doseči bi bilo potrebno, da se občini Cerkno in Železniki enako obravnavata na državnem nivoju pri sanaciji nastale škode, da ne bo potem občina sanacij financirala iz proračuna. Škodo je potrebno pričeti sanirati najprej tam, kjer ljudje živijo. Menil je, da je občina Cerkno glede poplav v medijih premalo izpostavljena v primerjavi z drugimi območji, kjer je bila škoda. Zadovoljen je sicer s prizadevanji glede PB Franja, vendar je menil, da bi morali to dediščino, ki je neprecenljive vrednosti, umakniti iz soteske Pasice, sicer jo bo ponovno odneslo. Komisija, ki bo imenovana za sanacijo PB Franja, naj razmisli tudi o tem.
G.Rupnik je v zvezi z razpravo g.Simoniča dejal, da sam dobro pozna delo Državne tehnične pisarne, ki je vodila popotresno obnovo in na sanacijo po neurju gleda odgovorno. Vsak objekt je vreden toliko, da zahteva koordinacijo različnih služb, preden pride do sanacije, zato ni možno, da bi sam koordiniral zadeve in je potrebna skupina ljudi. Veliko projektov bo zahtevalo pridobitev gradbenega dovoljenja, kar tudi časovno oddaljuje sanacijo.
G.Obid je dejal, da je že v preteklih letih velikokrat opozarjal na nevarnost poplav. Najprej je potrebno ugotoviti posledice neurja, vzroke in narediti prioritetni vrstni red sanacije, za kar naj se postavi določene roke. Poleg odbora za sanacijo PB Franja bi morali imenovati tudi odbor za sanacijo ostalih objektov v občini. G.Obid sicer ne dvomi glede same stroke, pač pa v strokovnost izvajalcev, saj so se ob sedanjem neurju podrli objekti, ki so bili zgrajeni pred kratkih oz. še letos, na primer v Mostaniji, most na Glavnem trgu ni zdržal izvedenih del v preteklih letih, poškodovane so bile kamnite zložbe pri novi Eti. Prav tako se ne strinja, naj bi bili vodotoki delno zaraščeni. Nad izvajanjem del je potrebno imeti nadzor, saj samo s popravljanjem zadeve ne bodo urejene.
G.župan se je strinjal, da nekateri novi objekti niso zdržali neurja, zato bo morala stroka bolj razmisliti o načinu gradnje objektov. Menil je, da ni potrebno ustanavljati posebnega odbora za sanacijo objektov v občini, saj je to v pristojnosti že obstoječih odborov.
G.Rupnik je dodal, da koncesije izvajalcem ne podeljuje občina. Vodna skupnost Soča Nova Gorica, ki je izvajala dela na našem območju, je šla v stečaj, koncesijo so pridobili novi izvajalci, katerih kadri ne poznajo značilnosti območja. Občina je z njimi glede tega v zadnjem obdobju že sodelovala oz. jih je s tem seznanila.
G.Mavri Marjan je predlagal, da se za najnujnejša dela zagotovi sredstva v proračunu, ki naj se pri določenih projektih prerazporedijo v rebalansu.
Ga. Hvala je v zvezi z dopisom muzeja dejala, da drugi sklep sveta zavoda občini nalaga kup obveznosti glede upravljalstva PB Franja, po njenem mnenju zato, da bosta potem občina ali muzej pri sanaciji lahko kandidirala za evropska sredstva. Vprašala je še, ali bo pri spravilu ostankov iz PB organizirana kakšna skupina oz. bi za to določili poseben datum.
G.župan je povedal, da je bil tudi sam prisoten na svetu Mestnega muzeja Idrija, ki je glede nujnih ukrepov sprejel dva sklepa. Dogovorjeno je bilo, da je glede upravljalstva PB Franja potrebno najprej vse konkretno pripraviti, nakar bi sklep o tem lahko realizirali. Pri spravilu ostankov iz PB Franja je tudi veliko nevarnosti, zato je bila v ta namen najprej pozvana vojska. Formirana bo skupina, ki bo zadeve koordinirala, o čemer bo razpravljala tudi komisija za sanacijo PB Franja, ki se bo v kratkem sestala.
Ga.Vidjen je predlagala, naj se sejnina svetnikom za 7. sejo nameni za odpravo posledic neurja.
G.župan je ob koncu razprave dejal, da bo podrobno poročilo v zvezi z neurjem in izračuni svetnikom
posredovano na naslednji seji. Izrazil je tudi zahvalo gasilcem za dosedanjo pomoč ob neurju.
Soglasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI:
1. Občina Cerkno z rebalansom proračuna za leto 2007 nameni 100.000 EUR za prvo odpravo posledic
na območju občine Cerkno, ki jih je povzročilo neurje v torek 18. septembra 2007.
2. Storiti je potrebno vse, da se čimveč sredstev za odpravo škode pridobi od države.
3. Občinski svet občine Cerkno potrjuje začetek zbiranja finančnih sredstev za odpravo posledic na
območju občine Cerkno, ki jih je povzročilo neurje v torek 18. septembra 2007. Hkrati se potrjuje
transakcijski račun, na katerem se bodo zbirala navedena sredstva, št.: 01214-6000000063, sklic: 00
014-2007, namen: Pomoč ob neurju 2007.
Podračun naj odpre tudi Mestni muzej Idrija, muzej za Idrijsko in Cerkljansko, na katerega bodo
zainteresirani lahko nakazovali finančna sredstva za sanacijo Partizanske bolnice Franja. Partizanska bolnica Franja se sanira. Za preprečitev nadaljevanja elementarne nesreče na območju Partizanske bolnice Franja in zaščito premoženja, je Mestni muzej Idrija kot upravljalec dolžan ustrezno ukrepati.
4. Sejnina svetnikov Občinskega sveta občine Cerkno za 7. sejo dne 26. septembra 2007, se nameni za
odpravo posledic na območju občine Cerkno, ki jih je povzročilo neurje v torek 18. septembra 2007.

Ad. 5: POROČILO KOMISIJE ZA PRIZNANJA IN NAGRADE S PREDLOGOM
SKLEPA O PODELITVI BEVKOVEGA PRIZNANJA IN BEVKOVIH NAGRAD ZA LETO 2007.
Poročilo Komisije za priznanja in nagrade je podal predsednik g.Ambrožič. Komisija predlaga občinskemu svetu, da potrdi njeno odločitev o podelitvi Bevkovega priznanja in Bevkovih nagrad za leto 2007. Pripomb na predloge komisije ni bilo.
Soglasno sta bila sprejeta SKLEPA:

BEVKOVO NAGRADO OBČINE CERKNO ZA LETO 2007 PREJMEJO:
1. MUZEJSKI KLUB CERKNO,
za prispevek k ohranjanju kulturno – zgodovinskega izročila Cerkljanske;
2. RADIO KLUB CERKNO,
za petdesetletno izvirno promocijo svojega kraja po vsem svetu ter za velik prispevek k dejavni
izrabi prostega časa mladih;
3. TURISTIČNA KMETIJA PRI FLANDRU IZ ZAKOJCE,
za neprecenljiv prispevek k razvoju turistične ponudbe Cerkljanske na tradicionalnih domačijskih
vrednotah.

BEVKOVO PRIZNANJE, kot najvišje priznanje Občine Cerkno za leto 2007 prejme:
LOVSKA DRUŽINA POREZEN CERKNO,
za dolgoletno požrtvovalno varstvo živalstva ter naravne dediščine Cerkljanske.
Nagrade in priznanje bodo podeljene na slavnostni seji Občinskega sveta dne 1. oktobra 2007.

Ad. 6: KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA.
- Razrešitev in imenovanje nadomestnega člana v Komisiji za priznanja in nagrade.
Poročilo k predlogom komisije je podal g.Simonič. Zaradi prenehanja mandata g.Jezeršku kot članu
občinskega sveta, je svetniška skupina LDS podala predlog za njegovo razrešitev v Komisiji za priznanja in nagrade in imenovanje nadomestnega člana g.Ivana Makuca.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Kot nadomestni član v Komisiji za priznanja in nagrade je imenovan g. Ivan Makuc, Reka 9, 5282
Cerkno.
- Imenovanje predstavnika v svet zavoda Zdravstvenega doma Idrija.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Kot predstavnik Občine Cerkno v svetu zavoda ZD Idrija, se za naslednji 4-letni mandat imenuje
g.Marjan Simonič, Lazec 12, 5282 Cerkno.

Ad. 7: VOLITVE ELEKTORJEV IN DOLOČITEV KANDIDATA ZA ČLANA
DRŽAVNEGA SVETA – PREDSTAVNIKA LOKALNIH INTERESOV NA VOLITVAH DNE 21.11.2007
G.Raspet je podal obrazložitev k postopku volitve kandidatov za člana Državnega sveta in elektorjev. Vrstni red abecednega seznama dveh kandidatov za volitve članov Državnega sveta in abecednega seznama treh kandidatov za elektorje je z žrebanjem določila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Glasovanje se opravi na seji občinskega sveta, potek glasovanja pa je določen v 46. členu Poslovnika OS, ki določa, da tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo tajnika in dveh članov občinskega sveta.
Občinski svet je v komisijo za izvedbo volitev soglasno potrdil naslednje člane: g.Martin Raspet, ga.Selma Vidjen in ga.Branka Florjančič.
Po izvedenem postopku volitev je g.Raspet predstavil rezultate in sicer:
- Od 15 prisotnih svetnikov so vsi prevzeli in oddali glasovnice.
- Kot kandidat za člana Državnega sveta – predstavnika lokalnih interesov na volitvah dne
21.11.2007, je bil izvoljen g.Jurij Kavčič.
(g.Jurij Kavčič je prejel 12 glasov, g.Bojan Režun 3 glasove).
- Za elektorja za volitve članov Državnega sveta sta bila izvoljena g. Stanko Brezavšček in
g.Viktor Kranjc.
(g.Stanko Brezavšček je prejel 12 glasov, g.Viktor Kranjc 10 glasov, g.Dušan Obid 6 glasov.)

Ad. 8: STATUT OBČINE CERKNO – prva obravnava.
G.Raspet je podal poročilo o prvi obravnavi Statuta Občine Cerkno. Poročilo o obravnavi na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je podal g.Simonič, o obravnavi na Statutarno pravni komisiji pa ga.Florjančičeva. Tako je pripravljen čistopis predloga Statuta Občine Cerkno z vključenimi pripombami, podanimi s strani svetniških skupin, spremembami Statutarno pravne komisije in spremembami, nastalimi zaradi sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi.
Ga.Hvala je v imenu svetniške skupine LDS podala pripombe k 25. členu statuta, kamor bi bilo potrebno vključiti še Odbor za proračun in javne finance ter k 68. členu statuta, pri katerem svetniška skupina LDS smatra, da bi bilo potrebno krajevnim skupnostim dati večjo samostojnost.
G.Raspet je v zvezi s tem povedal, da je svetniška skupina LDS že dosedaj v vseh razpravah glede statuta predlagala ustanovitev Odbora za proračun in javne finance. Po preverjanjih je ugotovljeno, da tega odbora razen Občine Idrija nima nobena druga občina.
Proračun namreč lahko po Zakonu o javnih financah predlaga samo župan, za izvajanje nadzora nad porabo proračunskih sredstev pa je pristojen Nadzorni odbor. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je zato ugotovila, da gre za podvajanje in ni dala soglasja za ustanovitev takega odbora.
Delovanje krajevnih skupnosti je zakonsko omejeno, zato jim občina ne more dati več pristojnosti kot jih določa zakon.
Sprejet je bil SKLEP:
Potrjen je predlog Statuta Občine Cerkno v prvem branju. (13 glasov ZA)

Ad. 9: ODLOK O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE »MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT OBČIN CERKNO IN ŽELEZNIKI - druga obravnava.
Obrazložitev k odloku je podal g.Raspet, ki je povedal tudi o predlaganih amandmajih župana k 7. in 8. členu
predlaganega odloka. Podal jih je zaradi racionalizacije stroškov in predvidenega majhnega števila
zaposlenih v inšpektoratu na začetku njegovega delovanja.
O obravnavi na skupni seji Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja ter Odbora za cestno in komunalno infrastrukturo je povedal g.Ambrožič. Odbora sta predlagala, da g.župan poda amandma k 7. členu, zaradi česar se spremeni tudi 8. člen. O obravnavi na Statutarno pravni komisiji je povedala ga. Florjančičeva.
Komisija predlaga sprejem odloka v drugem branju.
Brez razprave sta bila soglasno sprejeta SKLEPA:
1. Potrjen je amandma župana k 7. in 8. členu predlaganega odloka.
2. V drugi obravnavi je potrjen Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski
inšpektorat občin Cerkno in Železniki«.

Ad. 10: PRAVILNIK O DODELJEVANJU DRŽAVNIH POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA, GOZDARSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI CERKNO.
Obrazložitev k pravilniku sta podala g.župan in ga.Močnikova. O obravnavi na Odboru za kmetijstvo je povedal g.Mavri. Odbor je na poziv Statutarno pravne komisije predlagal definicijo besedila prvega odstavka 9. člena. O obravnavi na Statutarno pravni komisiji je povedala ga.Florjančičeva.
Po krajši razpravi sta bila soglasno sprejeta SKLEPA:
1. Potrjen je predlog Odbora za kmetijstvo in celosten razvoj podeželja, da se prvi odstavek 9. člena glasi: »Del sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja lahko župan s sklepom, po predhodni odobritvi odbora za kmetijstvo in celosten razvoj podeželja, nameni tudi za druge ukrepe, ki niso določeni s tem pravilnikom«.
2. Potrjen je Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva ter podeželja v občini Cerkno.

Ad. 11: REALIZACIJA PRORAČUNA OBČINE CERKNO ZA OBDOBJE JANUAR – JUNIJ 2007 – informacija.
Informacijo o realizaciji proračuna Občine Cerkno za obdobje januar – junij 2007 je podala ga.Sedejeva.
V razpravi je ga.Hvala vprašala, kam so bila vložena sredstva v višini 131.317 EUR na postavki
»modernizacija in posodabljanje cest«, kdaj se bo pričela gradnja ceste na Brce in obnova ceste Otalež – Plužnje.
Ga.Sedejeva je glede sredstev za modernizacijo in posodabljanje cest povedala, da je bilo na tej postavki pri sestavi proračuna mišljeno, da se najprej poravnajo obveznosti iz preteklega leta, zaradi česar je nastala realizacija.
G.župan je v zvezi z gradnjo ceste na Brce povedal, da pričetek ovira predvsem to, ker ni dosežen sporazum z lastnikom zemljišča, zainteresirani občani niso dali pobude za umestitev ceste v prostorske plane, zato je ta predlog morala podati občina.
Predvidena ocena znaša preko 125.000 EUR, zato bo potrebno poiskati blažjo varianto dostopne ceste,
najprej pa je potrebno pridobiti zemljišče. Občina v prvem polletju za gradnjo te ceste ni vršila aktivnosti, zato tudi ni realizacije.
Za obnovo ceste Otalež-Plužnje so bila v celoti predvidena regijska sredstva, narejen je bil investicijski načrt v vrednosti 600.000 EUR, vendar občina na razpisu ni uspela.
Ker poteka nov razpis, se bo občina ponovno prijavila in v kolikor bodo sredstva pridobljena, jih bo potrebno prenesti v naslednje leto, ker zaradi zime ne bo možna obnova v letošnjem letu.
Ga.Hvala je nadalje vprašala, zakaj se niso koristila sredstva za obnovo dijaškega doma in kdaj se bo pričelo komunalno urejanje obrtne cone.
G.župan je odgovoril, da bodo pri rebalansu prav na postavki za obnovo dijaškega doma odvzeta sredstva za namen odprave škode po neurju. Sanacija dijaškega doma ni tako nujna, obnoviti pa je bilo potrebno celotno dokumentacijo, ker so bila na objektu izvedena tudi več dela, ki so bila nujna pri statični obnovi, ki je bila financirana s strani države v okviru popotresne obnove. Na podlagi sedaj pridobljene dokumentacije se bo nadaljevala obnova objekta, za kar bo objavljen javni razpis za izbiro izvajalca. Dela se bodo letos nadaljevala v okviru razpoložljivih sredstev, ostala pa naslednje leto. V zvezi z obrtno cono je povedal, da je ta v prostorskih dokumentih opredeljena na območju sedanje betonarne. Občina na tem prostoru računa na ureditev ločenega zbirališča odpadkov, ostali prostor pa bo izkoriščen glede na interes posameznih podjetnikov. Komunalna infrastruktura je na tej relaciji zagotovljena, saj ob cesti poteka vodovod, analizacija in optični kabel.
G.Čadež je želel pojasnilo, za kaj so bila porabljena vsa sredstva na postavki za obnovo ceste Kopačnica, saj ni videl, da bi se na tej cesti izvajala dela. Prav tako je bilo pri KS Podlanišče veliko sredstev porabljenih za vzdrževanje cest v KS, dejansko pa so bila izvršena le manjša krpanja asfalta. Moti ga tudi, da niso bila porabljena namenska sredstva samoprispevka, kar se vleče že 4 leta.
G.Rupnik je odgovoril, da pri cesti Dol.Novaki – Kopačnica gre za plačilo del, ki so bila na dveh odsekih ceste izvršena v lanskem letu, prav tako so bila iz sredstev KS plačana določena dela v Podpleču, ki so se izvajala lani. O porabi sredstev na računu KS odloča svet KS, čeprav so tudi ta sredstva prikazana kot sestavni del proračuna.
G.Simonič je vprašal, kdaj bo pripravljen rebalans občinskega proračuna, da bo to kot predsednik lahko upošteval pri delih v KS Otalež. Apeliral je, naj se z rebalansom ne spreminja postavk za sanacije vodovodov, ker je ta dela nujno potrebno izvesti. Glede obnove ceste Otalež – Plužnje, kjer za pridobitev sredstev občina ni uspela na razpisu je menil, da bo nekdo moral nositi odgovornost, v kolikor tudi na drugem razpisu ne bi uspeli. Predlagal je, da se prostovoljnim gasilskim društvom, katerih člani so veliko ur dela opravili ob poplavah in odpravi škode, vsaj delno z rebalansom omili škoda na uničeni gasilski opremi.
Vprašal je še, ali bo občini letos uspelo odkupiti del zemljišča pri betonarni, kjer bi uredili prostor za ločeno zbiranje odpadkov. V medijih je namreč zasledil novico, da je tudi Občina Cerkno kriva za izgubo Komunale pri odvozu odpadkov.
G.župan je odgovoril, da z rebalansom ne bo zmanjševal postavk, razen obnove dijaškega doma, da ne bi bilo ogroženo izvajanje nujnih del. Ko bodo PGD dostavile sezname škode na opremi, bo to potrebno upoštevati pri rebalansu, saj so gasilci pri naravnih nesrečah zmeraj prvi pozvani. Izrazil je upanje, da bo občina uspešna pri drugem razpisu za obnovo ceste Otalež – Plužnje, saj je pri pripravi dokumentacije sodelovala razvojna agencija in druga stroka. Prav tako upa, da bo letos izvršen odkup zemljišča za zbiranje odpadkov, poudaril pa je, da to ne bo rešitev, saj bi morali odpadke sortirati tudi po vaseh. Na naslednji seji občinskega sveta bo razprava o dvigu cen odvoza komunalnih odpadkov, kjer bo večje povišanje, ki bo zadevalo vse občane, ker se cene niso vsako leto usklajevale.
G.Lapanja je postavil načelno vprašanje, kaj je bilo v občini narejenega v prvem polletju, saj nima
podrobnejšega vpogleda v dokumente proračuna. Lani v času pred volitvami je občinska uprava pokazala veliko organiziranost in učinkovitost, zato bi morala intenzivni način delovanja ohraniti tudi vnaprej, da bi bili ob koncu leta vidni konkretni rezultati.
G.župan je dejal, da so tudi pri delu občinske uprave različni intervali, saj je potrebno v določenem obdobju izdelati različne projekte, pri izvedbi del prihaja do zamikov, veliko del ovirajo neurejene zemljiškoknjižne zadeve ipd., kar se dogaja v vseh občinah. Asfaltacije v letošnjem letu še niso bile izvedene, realizirana pa je razširitev Bevkove knjižnice, izvedeni so bili ukrepi na vodovodih in še veliko drugih zadev, samo za sanacijo plazu Zakriž je bilo vloženo preko 70 mio sit. Predvidena sanacija Cvetkove ceste se še ni pričela in g.župan upa, da bodo ta dela po neurju hitreje izvedena. V naslednjem letu računa tudi na gradnjo trgovskega centra.
Realizacija proračuna je bila podana kot informacija.

Ad. 12: PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE.
Ga.Simoničeva je obrazložila prošnjo Stanislava Platiše in Henrike Kikelj Platiše iz Poč št. 31 za odkup parcele št. 388/5 k.o. Cerkno za namen stanovanjske gradnje. Navedena prosita za odkup parcele iz razloga,
ker zemljišče v njuni lasti ni primerno za gradnjo, obstoječa stanovanjska hiša Poče 31 pa stoji na plazovitem območju in zato popotresna sanacija objekta ni možna.
Prošnjo je obravnaval Odbor za urejanje stavbnih zemljišč, ki se strinja s prodajo parcele po uradni cenitvi.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Parcelo št. 388/5 k.o. Cerkno se za namen gradnje stanovanjske hiše proda Stanislavu Platiše in
Henriki Kikelj Platiše, Poče 31, 5282 Cerkno in sicer po tržni vrednosti iz cenitvenega poročila.

Ad. 13: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV.
Ga.Vidjen je vprašala, s kakšnim namenom je bila svetnikov dostavljena dokumentacija v zvezi s
problematiko Mestne knjižnice in čitalnice Idrija.
Ga.Simoničeva je pojasnila, da je bilo svetnikom to dano v informacijo, da bodo s problematiko seznanjeni, ko bo ta točka obravnavana na občinskem svetu.
Ga.Vidjen je še spomnila g.župana na pobudo, ki jo je že dala glede urnika Lekarne, ki pa je še vedno odprta po dosedanjem urniku. Podala je še pobudo staršev za podaljšanje urnika Vrtca v Cerknem, saj starši, ki se vozijo na delo drugam, pridejo nazaj v Cerkno po 16. uri.
Ga.Vončina je v zvezi s tem dejala, da Vrtec glede podaljšanja urnika ni dobil uradne pobude in če bo ta podana, bodo staršem dali ustrezen odgovor.
G.Lapanja je vprašal, kako je z gradnjo doma upokojencev. V časopisu ABC je prebral, da v občini Žiri že iščejo kader za tak dom in tudi v občini Idrija naj bi dom bil, v občini Cerkno pa o tem ni nič več slišati.
G.župan je odgovoril, da še niso v celoti urejene zemljiškoknjižne zadeve za predvideno lokacijo doma starejših občanov v Cerknem. Občina je že povabila nekatere zainteresirane investitorje, ponujeno je tudi zemljišče s strani prejšnjih akterjev, občina pa bi zagotovila še del manjkajočega zemljišča in infrastrukturo.
G.župan bo formiral ožjo skupino za dogovore z zainteresiranimi investitorji, saj je privatna iniciativa dobrodošla, koncesionar pa mora upoštevati pravila države glede upravičencev za sprejem v dom. Izrazil je upanje za čimprejšnje urejanje zadev v zvezi z gradnjo doma starejših občanov v Cerknem.
Ga.Hvala je na predlog zainteresiranih občanov dala pobudo za ureditev dela ceste Cerkno – Novaki pri jezu, kjer zaradi gladkega asfalta in uničene ograje stalno prihaja do nesreč. Ker je cesta državna, naj občina urgira, da se ta del ceste čimprej preplasti. Prav tako je izrazila nezadovoljstvo nad počasnim izvajanjem del na cesti Cerkno – Želin, nad čemer se krajani pritožujejo, zato naj občina urgira pri pristojnih službah. V Poljanski dolini podjetje Vegrad npr. dela na cesti izvaja veliko hitreje.
G.župan je odgovoril, da je v pripravi projekt razširitve dela državne ceste Cerkno – Novaki na jezu, zaradi preprečitve nadaljnjih nesreč pa bo občina na Direkcijo za ceste apelirala, naj nevarni odsek čimprej preplastijo. Na izvajanje del na državni cesti Cerkno – Želin občina težko vpliva. Dela so se iz različni razlogov večkrat ustavila, kljub temu pa je občina zadovoljna, da se ta cesta ureja in da se bodo dela nadaljevala tudi v naslednjem letu na delu ceste pri Gorencu.
G.Obid je prav tako menil, da občani izgubljajo potrpljenje ob čakanju pri semaforjih ob cesti proti Želinu. Sam sicer ne more oceniti, ali se dela izvajajo prepočasi, predlaga pa izvajanje del na krajših odsekih ceste, da bi promet vseeno lahko potekal mimo. Vprašal je, kdaj bo asfaltiran del Cvetkove ceste pri starem gasilskem domu in izrazil še ugotovitev, da v občini Idrija veliko hitreje kot v občini Cerkno razvijajo širokopasovne povezave.
G.župan je menil, da Direkcija za ceste verjetno ne bi upoštevala predlogov o drugačnem načinu izvajanja del na cesti Cerkno – Želin, saj nosi odgovornost na tem gradbišču. Še pred zimo pa je obljubljena asfaltacija dela Cvetkove ulice v Cerknem.
G.Čadež je v imenu staršev, ki vozijo otroke v vrtec, dal pobudo, naj se novo parkirišče pri dijaškem domu uredi vsaj toliko, da bo možno tam ustavljati avto, saj starši ko pripeljejo otroka v vrtec in ko ga pridejo iskati, nimajo kam varno parkirati.
G.župan je odgovoril, da je potrebno parkirišče pri dijaškem domu zaradi geosonde kvalitetno urediti oz.utrditi, nakar bo možno tam parkirati, drugje v območju šole pa bo parkiranje prepovedano in bo tako možen varen prihod otrok v vrtec in šolo.

G.župan je sejo zaključil ob 21. uri.

Zapisala: Cirila Tušar
Župan: Jurij Kavčič

Ogledov: 629