OBČINA CERKNO
OBČINSKI SVET

Z A P I S N I K
8. redne seje Občinskega sveta Občine Cerkno,
ki je bila 29.11.2007 ob 17. uri v sejni sobi Občine Cerkno

Prisotni svetniki: g.Stanko Brezavšček, ga.Branka Florjančič, g.Marjan Simonič, ga. Adelka Vončina, g.Ivan Ambrožič, g.Marko Čadež, g.Dušan Obid, ga.Marija Hvala, g.Stanislav Eržen, g.Radovan Lapanja, g.Marko Močnik, g.Marjan Mavri, ga.Selma Vidjen in g.Marijan Platiše.
Opravičeno odsotna: ga.Mojca Drole in g.Viktor Kranjc.
Ostali prisotni: župan g.Jurij Kavčič, tajnik g.Martin Raspet, svetovalci ga.Marjeta Simonič, g.Janez Rupnik in ga.Mojca Sedej, finančna referentka ga.Valerija Močnik ter zapisnikarica ga.Cirila Tušar.
Novinarji: ga.Maja Filipič – Radio Odmev, ga.Saša Dragoš – PN, g.Damjan Bogataj – ABC, g.Božan
Verbič – LTC.
Pri 5. točki dnevnega reda je bila prisotna predstavnica podjetja Hidrotehnik d.d. Nova Gorica,
ga.Silvana Batič.

Predlagan je bil naslednji d n e v n i r e d :

1. Ugotovitev sklepčnosti in določitev dnevnega reda.
2. Sprejem zapisnika in sklepov, sprejetih na 7. seji občinskega sveta dne 26.09.2007.
Poročilo o realizaciji sklepov.
3. Mestna knjižnica in čitalnica Idrija.
4. Poročilo o nadzoru kvalitete vodooskrbe v letu 2006.
5. Poročilo o povzročeni škodi v neurju na območju občine Cerkno dne 18.09.2007.
6. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Cerkno za leto 2007 – hitri postopek.
7. Statut Občine Cerkno – druga obravnava.
8. Pravilnik o izbiri in vrednotenju ljubiteljskih kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz
proračuna Občine Cerkno.
9. Pravilnik za sofinanciranje dejavnosti humanitarnih in invalidskih organizacij, ki delujejo na
območju Občine Cerkno.
10. Sklep o ceni programa vrtca v Otaležu.
11. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008.
12. Pobude in vprašanja svetnikov.

Ad. 1: UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI IN DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE.
G.župan je pozdravil navzoče in ugotovil, da je svet sklepčen. Povedal je o dodatnem gradivu, ki je
bilo svetnikom dano na mizo pred sejo (gradivo k 3., 4. in 5. točki dnevnega reda, zapisniki odborov in komisij, sklep župana o pripravi občinskega prostorskega načrta občine Cerkno). Predlagal je, da se 5. točka obravnava za 2. točko dnevnega reda.
Dnevni red je bil soglasno potrjen s predlogom g.župana.

Ad. 2: SPREJEM ZAPISNIKA IN SKLEPOV, SPREJETIH NA 7. SEJI OBČINSKEGA SVETA DNE 26.09.2007 TER POROČILO O REALIZACIJI SKLEPOV.
G.Raspet je povzel zapisnik in sklepe 7. seje ter realizacijo sklepov. Pripomb na zapisnik ni bilo.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je zapisnik 7. redne seje občinskega sveta z dne 26.09.2007.

Ad. 5: POROČILO O POVZROČENI ŠKODI V NEURJU NA OBMOČJU OBČINE CERKNO DNE 18.09.2007.
G.župan je uvodoma pozdravil prisotno go.Silvano Batič, predstavnico podjetja Hidrotehnik d.d.
Ljubljana, ki kot pooblaščeni koncesionar izvaja sanacijo škode po neurju na območju občine Cerkno.
Podal je poročilo k preglednicam o zagotovljenih sredstvih za intervencijski in delni sanacijski
program za odpravo posledic neurja, o stroških intervencij posameznih izvajalcev in o izvedeni
sanaciji do 27.11.2007. Ocena škode v občini Cerkno je v obravnavi na Sektorju za sanacije naravnih
in drugih nesreč pri MOP za nadaljnje postopke sanacije in pridobivanja sredstev. Predvidoma bo
sanacija trajala do leta 2009 ali 2010, saj bo potrebno pripraviti tudi veliko projektov, kjer bo morala občina angažirati različne projektante, v pomoč pa bo tudi novi strokovni sodelavec gradbene stroke,ki ga bo občina najprej pogodbeno zaposlila za eno leto. Potrebno bo izdelati občinski lokacijski načrt za vodotok Zapoška, geodetski posnetek za Oresovko, do sredine prihodnjega leta pa naj bi bili pridobljeni projekti ureditve vodotokov, ki gravitirajo na Cerkno. V zvezi s popoplavno sanacijo se na občinsko upravo obrača veliko oškodovanih občanov, zato bo potrebno izdelati prioritete sanacij.
G.župan je omenil tudi potek sanacije v PB Franja, kjer je bilo izvedeno začetno čiščenje soteske,
ustanovljeni pa sta dve komisiji, ki bosta koordinirali nadaljnji potek in sicer ena komisija je
imenovana pri Ministrstvu za kulturo, druga pa s strani Občine Cerkno in ta se bo drugič sestala v
prihodnjih dneh.
Ga.Batičeva je nato podala poročilo o intervencijskih delih, ki jih je Hidrotehnik izvedel v 1. in 2. fazi po neurju 18.9.2007 in o predhodnem delnem sanacijskem programu, za katerega bodo sedaj
zagotovljena državna sredstva v višini 730.000 EUR, računa pa tudi na dodatna sredstva do višine 1,5 mio EUR. Manjše poškodbe se popisujejo in bodo v planu osnovnega vzdrževanja za leto 2008, prav
tako bo iz vodotokov potrebno drugo leto odstraniti velike količine naplavin.
G.Simonič je dejal, da bo skupna škoda po zadnjem neurju cca 9 mio EUR sanirana v približno
polovičnem razmerju s strani koncesionarja in občine, spomniti pa je potrebno tudi na škodo po
prejšnjih poplavah. Veliko je bilo sicer narejeno, vendar tudi po desetih letih vsi objekti še niso prišli na vrsto za sanacijo, zato verjetno tudi zdajšnja škoda ne bo sanirana do leta 2010. Vodotok Oresovka npr. ogroža veliko stanovanjskih hiš, zato je vprašal, kakšen je plan Hidrotehnika na tem območju in kako bo s sanacijo objektov po zadnjem neurju, kjer je to nujno. Glede na razpravo na odboru ga je zanimalo, kaj Hidrotehnik meni glede škode, ki je ob neurju 18.9.2007 nastala na sotočju Cerknice in Idrijce, ko je voda odnesla nedavno zgrajene objekte in če bo tudi ponovna sanacija te škode narejena glede na stoletne vode ali več. Pohvalil pa je sanacijo brežin Cerknice v centru Cerknega, kjer se je s pravim projektom preprečila velika škoda in tudi nizvodno, saj obratom nove ETE neurje ni povzročilo večje škode.
Ga.Batičeva je odgovorila, da je za območje vodotoka Oresovka in Zapoška potrebna celovita rešitev,
zato je to v investicijskem planu in se dela kljub nekaterim izdelanim projektom zaradi finančnih
sredstev zamaknejo za nekaj let. Izrazila je upanje, da se bodo dela na teh dveh vodotokih po zdajšnjih katastrofalnih poplavah hitreje izvajala. Glede škode na sotočju Cerknice in Idrijce je povedala, da je velika vodna moč narasle Cerknice butala v Idrijco, ki pa ni bila narasla, zato je odneslo tudi nedavno narejene objekte ob vodi, ki niso zdržali pritiska, saj je bilo vode v povprečju 30% več kot se objekte projektira na 100-letne vode. Taka škoda se ob podobnih neurjih dogaja tudi v drugih državah.
Ponovna sanacija bo prav tako projektirana na 100-letne vode kakor so vsi objekti v vodarstvu.
G.Obid je vprašal, ali koncesionar računa na dodatna sredstva države oz. če je ta ugotovila, da
preventiva manj stane kot odprava tako velikih posledic neurij.
Ga.Batičeva je odgovorila, da se država tega zaveda, zato je povečan plan sredstev za celotno območje Soče, pogodba pa naj bi bila podpisana tudi za drugi del projektov in v tem primeru tudi izvedba poteka hitro.
Odgovorila je tudi na vprašanje g.Čadeža glede že porabljenih sredstev v 1. in 2. fazi sanacije po
poplavah in nadalje predvidenih objektih, za katere bo sedaj podpisana pogodba.
G.Čadež je povedal tudi mnenje odbora, kjer je bilo izpostavljeno čiščenje naplavin v vodotokih in
sicer kdaj se bo začelo izvajati in kam se bodo odvažale. Pametno bi bilo najti tak prostor, da naplavin ne bi bilo treba večkrat prekladati. Nujna bi bila tudi kontrola nad izvajanjem del, njegova bojazen pa je, da bo občina pri tem odrinjena, kar ne bi bilo prav.
Ga.Batičeva je dejala, da se bo podjetje Hidrotehnik pri čiščenju naplavin iz vodotokov za primerno
deponijo dogovarjalo skupaj z občino, prav tako bo potrebno pridobiti soglasje ribiške družine. Nadzor nad njimi kot koncesionarjem izvaja MOP, pri izvedbi vseh del pa se posvetujejo tudi z lokalno skupnostjo, ki pozna teren.
G.Ambrožič je dokument predhodni sanacijski program Hidrotehnika označil kot manj preglednega v
primerjavi z občinskim, saj bi moral biti celoten popis, kje je škoda dejansko nastala ter prioriteta del. Vprašal je, kdaj se bodo pričela izvajati večja intervencijska dela na zgornjem delu Čerinščice. Ga.Batičeva je odgovorila, da predvidevajo pričetek izvajanja del na tem hudourniku čez tri tedne, v kolikor bo sedaj dejansko podpisana pogodba z MOP. Interes Hidrotehnika je, da čimprej pristopi k sanaciji objektov, da ne bo v primeru visokih voda prišlo do nadaljnjega ogrožanja. Občini lahko dostavijo točen popis škode, detaljno po objektih.
G.Lapanja je pohvalil hitro in kvalitetno sanacijo dela ceste iz Gorij proti Zakrižu in izrazil upanje, da je ta primer začetek trenda v občini, da se bodo dela hitreje in kvalitetneje izvajala, četudi ob morebitnih malo večjih stroških.
Ga.Hvala je opomnila, naj se v dokumentih, ki so podlaga za pridobivanje državnih sredstev, pravilno navajajo imena, ker v dokumentu Hidrotehnika niso vsa pravilno navedena – hudournik je pravilno Čerinščica, soteska pa Pasice.
G.Močnik je apeliral, da se čiščenje strug prične čimprej, tudi na območju Mostanije, kjer je zadnji val narasle Zapoške naredil največ škode.
G.Rupnik je podal še obrazložitev k zbirnim preglednicam škode, popisane v občini Cerkno na
kmetijskih zemljiščih, stanovanjskih objektih in infrastrukturi. Vse škode fizičnih oseb se bodo
obravnavale po ZUP, individualno z lastniki. Ministrstvo za okolje je občino opozorilo, da je vso
škodo na mostovih potrebno šteti kot občinsko javno infrastrukturo, tako da bo potrebno pri seznamih še nekaj korekcij. Samo naselje Cerkno bo pri urejanju vodotokov potrebno obravnavati tudi preko 100-letnih voda zaradi zaščite objektov ETE in drugih. Ob septembrskem neurju se je že potrdila upravičenost visokih zidov in poglobitev mostu na trgu.
G.župan je razpravo zaključil z ugotovitvijo, da se pri sanaciji škode običajno pokaže večja škoda od prvotno ocenjene, zato bo potrebno delno zagotoviti tudi dodatna sredstva občine. Prioriteta del pri nadaljnji sanaciji škode bo predvidoma obravnavana na naslednji seji občinskega sveta.
Poročilo je bilo obravnavano kot informacija.

Ad. 3: MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA.
Obrazložitev k problematiki izvajanja knjižnične dejavnosti v Cerknem je podala ga.Simoničeva,
posebno kronologijo zadnjih dogodkov, ko je Občina Idrija sprejela odločitev, da ne želi biti več
soustanoviteljica Mestne knjižnice in čitalnice Idrija skupaj z Občino Cerkno. Knjižnica bi od
1.1.2008 dalje izvajala knjižnično dejavnost v Cerknem na podlagi pogodbenega razmerja, v kolikor
pa Občina Cerkno ne bi podpisala pogodbe, bo MKČ od tega datuma prenehala izvajati knjižnično
dejavnost v Bevkovi knjižnici Cerkno. Na predlog pogodbe je svoje pripombe v dopisu podalo tudi
Ministrstvo za kulturo. Skladno s predlogom Odbora za družbene dejavnosti je bil dne 27.11.
organiziran sestanek županov in strokovnih služb obeh občin, kjer je bilo usklajeno besedilo pogodbe in aneksa. Občinski svet se mora odločiti glede soustanoviteljstva MKČ ali pogodbenega razmerja za delovanje Bevkove knjižnice v Cerknem.
Ga.Hvala je podala poročilo o obravnavi te problematike na Odboru za družbene dejavnosti. Ugotovila
je, da so bile narejene aktivnosti, ki jih je predlagal odbor. Pri 3. točki pogodbe je še zmeraj vprašanje lastništva knjig Bevkove knjižnice Cerkno, zanimalo jo je tudi, ali pri 9. členu isto število ur, to je 28 ur tedensko, pomeni isti urnik kot dosedaj ali pa je bilo na omenjenem sestanku govora tudi o tem, da bi bila knjižnica odprta v tednu s skrajšanim časom obratovanja in dodatno nekaj ur ob koncu tedna. Vprašala je še, kako bo Nadzorni odbor občine lahko prišel do podatkov nad porabo sredstev, kot določa 11. člen pogodbe.
Ga.Hvala je izrazila še mnenje svetniške skupine LDS, da Občina Cerkno ostane soustanoviteljica
knjižnice, kar je zdaj boljša rešitev kot pogodbeno razmerje. Soustanoviteljstvu se občina lahko še
odpove, pri pogodbenem odnosu pa ne bo vrnitve, če bi npr. čez leto ugotovili, da to ni najboljše.
Ga.Simoničeva je podala pojasnilo glede lastništva knjig v Bevkovi knjižnici Cerkno. Nakup knjig
financirata Ministrstvo za kulturo in občini, ki v ta namen nakažejo sredstva MKČ, ki te knjiži kot
svoje osnovno sredstvo, v sistemu Cobiss pa so vnešene po krajevni knjižnici. Glede obratovalnega
časa knjižnice v Cerknem je povedala, da ta namensko ni določen in se tako ure obratovanja lahko
prerazporedijo, po zagotovilih v.d.direktorice knjižnice tudi ob sobotah, brez dodatnih stroškov.
Knjižnica je Nadzornemu odboru občine glede finančnega nadzora dolžna dati zahtevane podatke.
G.Ambrožič je v imenu svetniške skupine SLS izrazil zadovoljstvo, da se problematika knjižnice v
zadnjem času intenzivno rešuje in da je tudi Ministrstvo za kulturo dalo mnenje v skladu z
zakonodajo. Svetniška skupina SLS se strinja, da ima soustanoviteljstvo določene prednosti, zato naj občina pristopi k spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, ki ima lahko tudi vnaprej tako ime.
Ga.Florjančičeva je dejala, da jo problematika knjižnice skrbi predvsem kot občanko in uporabnico
knjižničnih storitev. Ob pregledu dokumentacije se ji zdi neresno napisana obrazložitev na enem
samem listu, kjer niti ni navedeno, da gre za EUR in že iz tega je viden neresen pristop. Ne sprejema tudi grožnje, da bo MKČ prenehala izvajati dejavnost v Cerknem, če občina ne podpiše pogodbe, kar je vpliv na izražanje svobodne volje. Občina ima pravico, da se svobodno odloči za soustanoviteljstvo ali pogodbeni odnos. Prav tako se ji ne zdi korekten dopis Ministrstva za kulturo, ki omenja namero občine Cerkno o prenehanju soustanoviteljstva – namera namreč ne pomeni, da občina mora tako narediti. Ga.Florjančičeva je osebno za to, da občina ostane soustanoviteljica MKČ, ker ima tako več vpliva na delovanje, pri pogodbenem razmerju pa bi bila v podrejenem položaju.
Ga.Simoničeva je povedala, da je knjižnica dosedaj vsa leta občinama soustanoviteljicama
posredovala finančni načrt v isti obliki, kljub večkratnim opozorilom, da je finančni načrt in program dela pomanjkljivo pripravljen. Šele na zadnjem usklajevalnem sestanku je v.d.direktorica
g.Simoničevi izročila finančni načrt na predpisanem obrazcu in upa, da ga bo v prihodnje tudi
obrazložila na občinskem svetu.
G.Obid je dejal, da je že na osnovi preglednice razvidno, kako naj občinski svet glasuje, postavlja pa se mu vprašanje o vlogi sveta zavoda, saj o njegovem delu dosedaj ni bilo nobenega zapisnika, pa tudi razreševanja knjižnične problematike ni pospešil, zato je vprašljiv njegov vpliv za naprej.
Ga.Simoničeva je pojasnila, da navedene naloge sveta zavoda izhajajo še iz odloka, ki ga je sprejela bivša občina Idrija. V 9-članskem svetu bi morala Občina Cerkno imeti dva predstavnika, enega kot soustanoviteljica in enega s strani uporabnikov.
G.Raspet je podal obrazložitev k Odloku o razveljavitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestna
knjižnica in čitalnica Idrija.
G.župan je ob koncu razprave ugotovil, da ni zakonskih ovir, da Občina Cerkno ne bi ostala
soustanoviteljica Mestne knjižnice in čitalnice Idrija in izrazil zadovoljstvo, da so bile pripombe
Občine Cerkno potrjene tudi s strani Ministrstva za kulturo in predstavnikov Občine Idrija, kar
dokazuje, da so bile umestne. V primeru soustanoviteljstva se je potrebno zavedati, da gre pri tem tudi za soinvestiranje. Občina Cerkno je letos že izvedla razširitev Bevkove knjižnice v Cerknem, v
prihodnje pa bo izboljšan tudi dosedanji del, zato upa na dober obisk knjižnice tudi naprej.
Sprejeta sta bila naslednja SKLEPA:
1. Odlok o razveljavitvi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica in čitalnica
Idrija ni sprejet. (14 glasov PROTI)
2. Občina Cerkno ostane soustanoviteljica Mestne knjižnice in čitalnice Idrija. (14 glasov ZA)

Ad. 4: POROČILO O NADZORU KVALITETE VODOOSKRBE V LETU 2006.
Obrazložitev k Poročilu o nadzoru kvalitete vodooskrbe v letu 2006 sta podala g.župan in ga.Močnik.
G.župan je dodatno povedal, da se stanje pri kvaliteti vodooskrbe v občini izboljšuje, vzroki
onesnaženja pa niso le v vodozbirnih območjih, pač pa tudi v zajetjih, vodohranih in tudi na pipah.
Poročilo bo še posebej obravnavano na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti, kjer je voda
oporečna in tistih, kjer občani ne dovolijo dostopa do vodohranov. Občina bo vztrajala, da se čimveč prebivalcem zagotovi ustrezna pitna voda, na kar opozarja tudi inšpekcija, ki redno kontrolira stanje vodovodov.
G.Ambrožič je podal poročilo o obravnavi kvalitete vodooskrbe na Odboru za urejanje prostora in
varstvo okolja, ki je poročilo potrdil.
G.Lapanja je dejal, da razprave zmeraj potekajo o podanem poročilu, ne pa o vzrokih onesnaženja in
njihovem odpravljanju. Pri zagotavljanju ustrezne kvalitete vode se je sicer veliko naredilo, ne pa tudi za zagotavljanje zdrave, neklorirane pitne vode. Pri tem smo premalo naredili tudi tam, kjer bi lahko in v času obstoja samostojne občine se stanje slabša. Za zaščito vodovarstvenih območij je sprejet odlok in pravilnik, na marsikaterem območju pa se kmetuje, tudi vsebina greznic se razvaža kamorkoli, ker ni organiziran odvoz iz greznic v čistilno napravo Cerkno, ki verjetno tudi ne bi prenesla še teh obremenitev. Problem je tudi prevelik premer vodovodnih cevi in drugo. G. Lapanja meni, da bi morali več narediti tam, kjer bi sami lahko.
G.župan se je delno strinjal z ugotovitvami g.Lapanja, občina stalno kontrolira kvaliteto vode, vendar je območje erozijsko in so tla propustna. Stroko bo potrebno vključiti pri ugotovitvah vzrokov fekalnega onesnaženja, saj vodozbirna območja v veliki meri niso več obdelana. Na vodovodih bo potrebno veliko ukrepov – dotrajani so vodohrani, dezinfekcija omrežij, jemanje večjega števila vzorcev. Ceno vode bo potrebno določiti tudi po KS, saj država terja odvajanje komunalne takse, kar bo prav tako obravnavano na sestanku s predsedniki KS. Na podlagi pobiranja takse bo občina ta sredstva lahko vračala nazaj v KS za vodovodne in kanalizacijske sisteme. Ker se sedaj taksa ne pobira, mora občina to zdaj financirati iz svojih sredstev.
G.Rupnik je dodal, da čistilna naprava v Cerknem lahko sprejema mulje iz greznic, zato jih
zainteresirani občani lahko pripeljejo tja. V občini bo potrebno tudi v ta namen sprejeti odlok o
komunalni odpadni vodi, saj se bodo morali občani po KS zavedati odgovornosti za zagotavljanje čiste pitne vode in da ne smejo sami onesnaževati okolja. Brez kloriranja pa ustrezne pitne vode ni mogoče zagotavljati in tudi v primeru namestitve UV žarnic je potrebno še zmeraj razkuževanje omrežja.
Uporablja se minimalna količina hipoklorida, da so vzorci vode skladni z zakonodajo.
G.Obid je želel pojasnilo, ali so bili vzorci vode odvzeti na zajetjih ali na pipah. To sprašuje zaradi izgledov, da na območju občine ni možnosti za čisto pitno vodo, za kar so vzroki lahko tudi pri napačnih oz. cenenih izvedbah vodovodov, ki so se delali v preteklosti. Ker se stanje na vodovodih še slabša, je te vzroke nujno potrebno odpraviti in v ta namen pobirati sredstva, saj brez tega ne bo šlo.
G.Čadež je opozoril na napako v preglednici kvalitete vodooskrbe v letih 2005, 2006 in 2007, saj ni
možno, da bi bilo vsako leto v občini isto število prebivalcev. Zmotila ga je tudi navedba župana, da na nekaterih sistemih uporabniki ne dovolijo občini dostopa, niti kloriranja teh vodovodov, kar se mu ne zdi v redu in bi morala občina v teh primerih ukrepati.
G.župan je povedal, da se vzorci vode jemljejo tako na zajetju, na vtoku v rezervoar ali na pipah.
Občina delno nosi odgovornost tudi na tistih vodovodih, ki niso v njenem upravljanju, zato želi na
primeren način tem uporabnikom dopovedati, da gre za njihovo varnost. Gre sicer za dva vodovoda,
nekateri ukrepi ki jih občani izvajajo, da delavcem občine ne dovolijo dostopa, pa so neresni in
neodgovorni.
G.župan se je ob koncu razprave zahvalil g.Simoničevi, ki je vzpostavila vodenje HACCP sistema za
vodovode v upravljanju občine.
Poročilo o nadzoru kvalitete vodooskrbe je bilo sprejeto kot informacija.

Ad. 6: ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE CERKNO ZA LETO 2007 – hitri postopek.
Poročilo k odloku je podala finančna svetovalka ga.Sedejeva, g.župan pa je povedal o spremembah, ki
so upoštevane v rebalansu proračuna za leto 2007.
G.Ambrožič je podal poročilo o obravnavi na skupni seji Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja ter Odbora za cestno in komunalno infrastrukturo. Glede na razpravo teh odborov je vprašal, ali bo v letošnjem letu še možno porabiti 83.000 EUR za nakup predvidene parcele za ločeno zbiranje
odpadkov, sicer bi ta sredstva v proračunu lahko prerazporedili.
G.župan je dejal, naj bi do odkupa tega zemljišča prišlo v začetku prihodnjega leta, zato je predlagal, da ta postavka ostane v proračunu. Dogovori so v teku, dva interesenta se že zanimata za gradnjo na tem območju in sta pripravljena soinvestirati oz. odkupiti objekte za svojo dejavnost.
Ga.Hvala je podala poročilo o obravnavi odloka na Odboru za družbene dejavnosti. V imenu svetniške
skupine LDS je dejala, da na nekatere postavke rebalansa ni mogoče vplivati, moti pa jih postavka
131924 za projekt znanje, katera naj se ukine, obnova ceste Otalež – Plužnje, obnova stavbe dijaškega doma, nemogoč je tudi znesek za 1 km asfalta 128.000 EUR na cesti Leskovica – Novaki.
Zanima jih, zakaj se ne izvršuje obnova ceste Otalež – Plužnje, saj se taka popravila običajno odlašajo v nedogled, ker niso pridobljena določena sredstva. Občina bi morala imeti za prijave na razpise ustrezen strokoven kader oz. bi morala pridobiti strokovno pomoč, da ne bi izgubljala teh sredstev. Če bi bila sredstva za obnovo te ceste pridobljena letos, bi naslednje leto lahko kandidirali za nova, tako pa se problem obnove te ceste prenaša naprej. Nadalje je izpostavila problem ceste na Brce, saj krajani tega dela Cerknega nimajo dovoza do svojih hiš in ta problem se vleče že predolgo. Svetniška skupina LDS zaradi navedenih stvari ne bo glasovala za rebalans proračuna.
G.župan je podal pojasnilo, da je občina kandidirala na razpis za pridobitev regijskih razvojnih
sredstev za obnovo ceste Otalež - Plužnje, občina pa v prvem razpisu ni uspela, podobno kot niso
mnoge druge občine. Ta sredstva niso izgubljena, saj se občina z nekoliko dopolnjeno dokumentacijo
prijavlja na ponoven razpis, pri tem pa se usklajuje z ICRO in drugimi regijskimi razvojnimi
agencijami, od katerih bo g.župan terjal odgovornost.
Glede obnove stavbe dijaškega doma je povedal, da je bilo potrebno razčistiti, koliko del je še
potrebno poplačati iz naslova popotresne obnove, nad katerimi je imela nadzor Državna tehnična
pisarna, nadaljevanje del pa se bo izvajalo na podlagi javnega razpisa. Ker gre za popotresno sanacijo, je možnost, da isti izvajalec izvaja dela tudi vnaprej.
V zvezi z ureditvijo poti na Brce je dejal, da se občina zaveda, da je dostopna pot slaba, vendar pa ni najslabša. Problem je pridobitev zemljišča, pri čemer stanovalci ne sodelujejo, sama ureditev poti pa bi brez zemljišča po projektu stala cca 35 mio sit. G.župan priznava, da so aktivnosti pri tem zastale tudi zaradi drugih zadev.
G.Obid je v zvezi z načrtom razvojnih programov dejal, naj bi bil v pripravi projekt ogrevanja z
biomaso, katerega bi bilo dobro širše obravnavati in vanj vključiti vsaj večje porabnike v središču
Cerknega.
G.župan je povedal, da je že predviden koncesionar za novo kotlovnico na biomaso v Osnovni šoli
Cerkno, ker je sedanja kotlovnica dotrajana. Sredstva bodo delno zagotovljena tudi s strani države,
občina pa je od investitorja bodočega trgovskega centra pridobila podporo za ta projekt v višini 80.000 EUR. Koncesionar bo upravljavec za dobo 15 let, nakar koltlovnica ostane v lasti šole ali občine.
Kotlovnica na biomaso bo ogrevala objekte šole in vrtca, v konicah pa bi bila možnost ogrevanja tudi drugih objektov v tem delu – mladinskega doma, bodoče športne dvorane in zainteresiranih okoliških stanovalcev. Na podoben način bi bilo možno v Cerknem vzpostaviti še dve kotlovnici, to je za območje Hotela in blokov ter na območju Sigade. Možno bi bilo uporabiti tudi kotlovnico Celesa.
Ga.Florjančičeva je vprašala glede popotresne sanacije cest, ker se je postavka za cesto Gorje - Zakriž znižala za 50.000 EUR, iz obrazložitve pa ni razvidno, zakaj je prišlo do te razlike. Vprašala je tudi glede projekta znanje, ali bo kakšna druga postavka namesto te, ki se ukinja.
G.župan je odgovoril, da je bilo za popotresno obnovo ceste, ki je zaključena, pridobljeno manj
državnih sredstev, zato je nastala omenjena razlika v proračunu. Popotresna sanacija se sicer
zaključuje, za naslednje leto bodo pridobljena še sredstva za drugi del sanacije plazu Zakriž. Namesto ukinjene postavke za projekt znanje bo potrebna razdelitev teh sredstev za podoben namen na podlagi novega pravilnika.
G.Ambrožič je predlagal, naj se v načrtu razvojnih programov za obdobje 2007 – 2011 za KS Novaki
vključi vsaj dva odseka cest, kjer je glede na veliko škodo predvidena intenzivna popoplavna sanacija,ki bo terjala velika sredstva, da bi bila to podlaga za dokončanje del do konca tega mandata, vključno z asfaltacijo.
G.župan je dejal, da je načrt razvojnih programov prilagojen rebalansu, v novem proračunu pa bo
vključena tudi popoplavna sanacija. Spremenil se bo načrt razvojnih programov, ki bo zajemal tudi
sanacijo cest na območju KS Novaki.
Ga.Vidjen je vprašala, ali je pri zdravstvenem varstvu v načrtu razvojnih programov mišljena tudi
obnova otroške ambulante v Zdravstvenem domu Cerkno.
G.župan je odgovoril, da je ena izmed nalog v Zdravstvenem domu Cerkno tudi obnova otroške
ambulante. V letošnjem letu je bila obnovljena fasada te stavbe, še letos pa je predvidena tudi
zamenjava stolov v čakalnici splošne ambulante. Pri zdravstvu bo predvidoma še ena nova postavka v
proračunu in sicer sredstva za cepljenje deklic.
G.Močnik je dejal, da bo rebalans proračuna podprl, predvsem iz razloga ker je g.župan zagotovil
sredstva za obnovo poškodovane gasilske opreme ob poplavah. Gasilci so takrat opravili 2700 ur dela,od tega 212 traktorskih ur, poškodovane in uničene opreme pa je bilo za 26.000 EUR.
Naredili so informativni izračun, da bi lahko samo PGD Cerkno po veljavnem ceniku GZS za poplave
izstavilo račun v znesku 30.200 EUR, v primeru da bi izstavila račun vsa PGD v občini, ki so ob
neurju sodelovala, pa bi ta znesek krepko presegal proračunska sredstva, ki so namenjena za gasilstvo.
Apeliral je, naj se zato vsaj za 50% dvigne postavka za ta namen v naslednjem proračunu, saj letos
gasilska društva niso porabila nobenih sredstev za investicije, temveč samo za tekoče vzdrževanje.
Sprejet je bil SKLEP:
Potrjen je Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Cerkno za leto 2007 – hitri postopek.
(11 glasov ZA)

Ad. 7: STATUT OBČINE CERKNO – druga obravnava.
Obrazložitev k statutu Občine Cerkno v drugi obravnavi je podal g.Raspet. Zaradi spremembe
zakonodaje je nastala sprememba v 87. členu, amandmaje k 25., 61. in 68. členu pa je na seji pisno
podala svetniška skupina LDS.
G.Raspet je v nadaljevanju prebral in podal komentar k predlaganim amandmajem:
- Amandma k 25. členu: že skozi ves postopek sprejemanja statuta je izražena težnja svetniške skupine LDS za ustanovitev Odbora za proračun in javne finance. Po preverjanju je ugotovil, da sosednje občine podobnega odbora nimajo, razen v Občini Idrija je odbor za finance in proračun. Predlagatelj proračuna je župan, zato meni, da ustanovitev tega odbora ni smiselna. Glede stvarnega premoženja ima občina že Odbor za stavbna zemljišča, vsi odbori pa celoten proračun obravnavajo vsak v svojem segmentu.
- Amandma k 61. členu: svetniška skupina LDS predlaga, da se omejitev višine pravnih poslov, ki jih
smejo KS samostojno sklepati, zviša na dvakratno vrednost kot je za posamezno KS predvidena v
občinskem proračunu. G.Raspet je pojasnil, da tak amandma nima nobene vloge, saj se v proračunu
vsako leto sproti določa višina sredstev, do katerih KS lahko sklepajo pravne posle. Tak amandma se
mu ne zdi smiseln, čeprav se ga vseeno lahko sprejme.
- Amandma k 68. členu: svetniška skupina LDS predlaga, da se KS dopusti zadolževanje do višine
zbranih sredstev s samoprispevkom. G.Raspet in ga.Sedejeva sta pojasnila, da se krajevne skupnosti
po zakonu ne smejo zadolževati. Soglasje k zadolževanju daje Ministrstvo za finance, ki pa ga ne
zanima, kakšen vir za odplačevanje dolga bo imela KS in takega soglasja ne bo izdalo.
G.Platiše je podal stališča svetniške skupine LDS v zvezi s predlaganimi amandmaji. Strinjajo se z
obrazložitvijo glede amandmaja k 68. členu, zato ta amandma umikajo. Glede amandmaja k 61. členu
menijo, da v ničemer ne poslabšuje besedila statuta in bi bila tako KS dejansko dana možnost, da
nekatere posle samostojno izvedejo do določene višine. Tudi glede amandmaja k 25. členu menijo, da
Odbor za proračun in javne finance v ničemer ne bi posegal v županovo predlagateljsko funkcijo
proračuna. Poleg proračuna so še druga vprašanja glede javnega premoženja, ki ostajajo odprta in
občinski svet za to področje nima matičnega odbora, ki bi oblikoval predloge in jih predlagal OS v
odločitev. Obstoječi odbor za stavbna zemljišča je odbor župana in tudi v statutu ta ni naveden kot
odbor občinskega sveta. Tudi g.Platiše je preverjal območje severnoprimorskih občin in ugotovil, da
ima občina Tolmin Odbor za gospodarstvo, občina Brda komisijo za javne finance, občina Ajdovščina
odbor za finance in premoženjske zadeve itd. Predlagani odbor za proračun in javne finance ne bi bil v nasprotju s pristojnostmi Nadzornega odbora, saj ta preverja porabo proračunskih sredstev za nazaj. Ob vložitvi predlaganega amandmaja svetniška skupina LDS želi ponoven premislek glede
ustanovitve omenjenega odbora in po njihovem mnenju bi bil statut tako še boljši.
G.župan je pred glasovanjem želel, da svetniške skupine podajo mnenje glede statuta in dejal, da je bil tudi Odbor za stavbna zemljišča ustanovljen na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in potrjen na občinskem svetu.
G.Obid glede na razpravo ugotavlja, da se podatki g.Raspeta ne skladajo s podatki g.Platiše, ki je
navedel vrsto odborov, ki jih imajo druge občine glede javnih financ. Postavlja se torej vprašanje, ali je odbor, ki ga imajo tudi druge občine, smiseln ali ne. Ugotavlja tudi, da v novem statutu ni več upoštevano, da občina zagotavlja izvensodno obravnavo sporov in da se občani s peticijo lahko obračajo na občinske organe.
G.Raspet je odgovoril, da po zdajšnji zakonodaji izvensodno obravnavo sporov izvaja okrožno sodišče
in tudi v prostore Občine Cerkno občasno prihaja sodnica iz sodišča v Novi Gorici, da se skuša spore iz tega območja najprej izvensodno poravnati.
Ljudska iniciativa občanov je omenjena v 85. in 86. členu statuta, tu je mišljeno da 5% občanov lahko poda pobudo glede izdaje ali razveljavitve splošnih aktov, sicer pa se lahko vsak občan obrne na občinsko upravo, župana, odbore ali svetniške skupine v zvezi s svojimi pobudami.
G.Ambrožič je v imenu svetniške skupine SLS dejal, da bo ta svetniška skupina glasovala za statut, z ustanovitvijo odbora za proračun in javne finance pa se ne strinjajo, saj je že zdaj veliko število odborov, ki pokrivajo vsa področja proračuna.
G.Raspet je dodatno pojasnil, da statutu sledi poslovnik, kjer bodo zapisane vse naloge posameznega
odbora in se tudi nadzor nad javnimi financami lahko vključi v kakšen odbor. Možnost je tudi, da
občinski svet določi število odborov, župan pa lahko na pobudo svetniških skupin ustanovi odbor za
proračun in javne finance podobno kot odbor za stavbna zemjišča. G.Raspet je mnenja, da ni nujno, da je tak odbor stalen in teži k temu, naj bodo stalna delovna telesa v manjšem številu, sicer je delo nepregledno in se zadeve ponavljajo.
G.župan je menil, da je sedanje število imenovanih odborov maksimalno, vsak od teh pa lahko županu
daje sugestije tudi glede financ, zato ne vidi smisla ustanovitve predlaganega odbora.
Ga.Vidjen je dejala, da se njihova svetniška skupina strinja s predlogom g.Raspeta, da se v poslovniku tudi področje financ doda kot naloga nekega odbora.
Sprejeti so bili naslednji SKLEPI:
1. Amandma svetniške skupine LDS k 25. členu ni bil sprejet. (3 glasovi ZA, 8 glasov PROTI)
2. Amandma svetniške skupine LDS k 61. členu ni bil sprejet. (3 glasovi ZA, 8 glasov PROTI)
3. Potrjen je statut Občine Cerkno v drugi obravnavi. (11 glasov ZA)

Ad. 8: PRAVILNIK O IZBIRI IN VREDNOTENJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH PROGRAMOV, KI SE SOFINANCIRAJO IZ PRORAČUNA OBČINE CERKNO.
Obrazložitev k pravilniku je podala ga.Simoničeva. S ciljem, da bi pri sofinanciranju ljubiteljske
kulture dosegli natančnejša merila za dodeljevanje sredstev, je predlagan nov pravilnik namesto
dosedanjega, ki je bil v veljavi od leta 2001. Ugotovljeno je bilo, da ta pravilnik ni bil objavljen v Uradnem listu. Podala je tudi poročilo o obravnavi na Odboru za društvene dejavnosti, ker je predsednik odbora g.Kranjc odsoten. Pripombe tega odbora so že vnešene v besedilu pravilnika.
O obravnavi na Statutarno pravni komisiji je poročilo podala ga.Florjančičeva.
Ga.Simoničeva je predlagala, da se pripomba te komisije, da se v prvem odstavku 5. člena črta
besedilo »po sprejemu proračuna« ne upošteva, saj se postopek javnega razpisa lahko začne po
sprejetju proračuna, sicer je to nezakonito. Prav tako ni smiselna sprememba Statutarno pravne
komisije v 6. alinei 5. člena, da »župan po sprejemu proračuna izda odločbo o številu doseženih točk in višini dodeljenih sredstev« in sicer iz razloga, ker je po Zakonu o splošnem upravnem postopku na prvi stopnji odločanja v upravnih zadevah pristojna občinska uprava, na drugi stopnji pa župan. V primeru, da bi na prvi stopnji odločal župan, pa sledi le upravni spor, tem nepotrebnim zapletom pa bi se morali izogniti. Tretja pripomba Statutarno pravne komisije v 7. členu pa je umestna.
G.Čadež je želel obrazložitev, kako se bodo društva, ki ne spadajo popolnoma v navedene kategorije,
lahko prijavila na razpis. Fotoklub npr. nujno potrebuje sredstva za izdajo kataloga. Strinjal se je, da se s pravilnikom ureja sofinanciranje prireditev.
Ga.Simoničeva je odgovorila, da se Fotoklub lahko prijavi pod 6. točko meril in kriterijev za
sofinanciranje, če izda svoj katalog, pa to pride v poštev pri založništvu v 7. točki, kjer bi lahko dodali tudi besedilo » izid časopisa in druge publikacije«.
G.Lapanja je pohvalil pravilnik, ki se mu zdi pregledno narejen na podlagi prejšnjega pravilnika, ne razume pa, zakaj ta ni bil uradno objavljen.
G.Raspet je odgovoril, da vzroka za toliko časa nazaj ne pozna, vendar je bil pravilnik sprejet na
občinskem svetu, tako da je bil legalen.
G.Ambrožiča je zanimalo, ali se krijejo materialni stroški tudi za dramsko skupino pri Kulturnem
društvu Novaki, ki lahko šteje prav toliko članov kot društvo samo, če je kriterij po pravilniku plačana članarina.
G.župan je odgovoril, da bo tudi za take primere ustrezen način sofinanciranja, dosledno pa bo
potrebno skozi plane dela in prijave na razpisno dokumentacijo preverjati delovanje društva.
Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je Pravilnik o izbiri in vrednotenju ljubiteljskih kulturnih programov, ki se
sofinancirajo iz proračuna Občine Cerkno. Besedilo v prvem stavku 5. člena se ne spremeni,
besedilo v 5. členu – 6. alinea pa se glasi: »Občinska uprava izda sklep o številu doseženih točk in višini dodeljenih sredstev«. Upošteva se pripomba Statutarno pravne komisije v 7. členu.
V merilih in kriterijih za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih programov v občini Cerkno se
pri 7. točki doda še besedilo »Izid časopisa in ostale publikacije«.

Ad. 9: PRAVILNIK ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI HUMANITARNIH IN INVALIDSKIH ORGANIZACIJ, KI DELUJEJO NA OBMOČJU OBČINE CERKNO.
Obrazložitev k pravilniku je podala ga.Simoničeva, o obravnavi na Statutarno pravni komisiji pa je
podala poročilo ga.Florjančičeva, ki ugotavlja, da je pri 8. členu v 6. alinei potrebno spremeniti
besedilo kot pri prejšnjem pravilniku.
Po usklajevanju dopolnitev in sprememb je bil soglasno sprejet SKLEP:
Potrjen je Pravilnik za sofinanciranje dejavnosti humanitarnih in invalidskih organizacij, ki
delujejo na območju občine Cerkno. V prvi alinei 8. člena se besedilo »v roku 30 dni po
uveljavitvi odloka o proračunu občine« nadomesti z besedilom »po sprejemu proračuna občine«.
Pri 8. členu v 6. alinei naj se besedilo glasi: »Občinska uprava izda sklep o številu doseženih točk in višini dodeljenih sredstev«. Upošteva se pripomba Statutarno pravne komisije v 9. členu.

Ad. 10: SKLEP O CENI PROGRAMA VRTCA V OTALEŽU.
Predlagani sklep je obrazložila ga.Simoničeva.
V razpravi je ga.Hvala izrazila mnenje, da se v bodoče, če ne bo pogojev za obstoj vrtca in šole v
Otaležu, otroke iz tega območja usmeri v OŠ Cerkno.
G.župan je odgovoril, da bo skušal delovati v tej smeri, čeprav je težko staršem sugerirati, kam naj dajo otroka v varstvo ali šolo, del KS Otalež pa gravitira na območje Spodnje Idrije.
Soglasno je bil sprejet Sklep o ceni programa v vrtcu Otalež.

Ad. 11: SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA LETO 2008.
Predlog sklepa je obrazložila ga.Simoničeva .
Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP:
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008 za naselje
Cerkno znaša 0,000325 EUR.

Ad. 12: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV.
G.Eržen je predlagal, da se na Glavnem trgu v Cerknem eno parkirno mesto rezervira za invalide.
G.Brezavšček je opozoril na nujnost ureditve avtobusnega postajališča na Reki, ki predstavlja veliko nevarnost za šolske otroke iz Šebrelj, ki se morajo tam preložiti na drug avtobus. Na problem prometne varnosti tega postajališča je že opozoril in ga je potrebno čimprej rešiti.
G.Lapanja je vprašal, kako je z vračanjem vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ker to v zadnjem
času pogosto sprašujejo občani, ki so v to vlagali.
Pojasnilo je podala ga.Močnikova. Pred kratkim je predstavnica iz državnega pravobranilstva, ki ureja te zadeve, na Občini Cerkno imela sestanek s predstavniki treh KS, za katere so bili pridobljeni vsi podatki o vlaganjih. Na tem sestanku je bila ga.Močnikova prisotna, prav tako g.Simonič, postavila sta vprašanje, ali se je vrednotilo tudi delo in material, česar prejšnji zakon ni upošteval. Podana je bila razlaga, da je bilo to vrednoteno pri tistih KS, za katere so bili ti podatki prvotno poslani z ostalo dokumentacijo. Občina Cerkno je zato pravobranilstvo zaprosila za dopolnitev zahtevkov za tiste KS, kjer delo in material pri izračunu ni bil upoštevan. Za pet krajevnih skupnosti, kjer je zadeva rešena,
občina čaka na sklep o poravnavi, nakar bo potrebno v roku dveh mesecev izdelati sezname
upravičencev. roku 30 dni po prejemu sredstev od Slovenske odškodninske družbe bo ta sredstva treba začeti deliti končnim upravičencem. Do takrat bo potrebno spremeniti veljavni odlok in določiti merila za delitev sredstev.
G.Lapanja je vprašal, zakaj bo ta denar najprej nakazan občini in šele nato upravičencem.
G.župan je odgovoril, da je tak način zakonsko predviden. Znesek vračanja bo predvidoma znašal od
800 do 1000 EUR na telefonski priključek. Obstajajo različne možnosti vračanja, nekatere KS so že
izrazile željo, da bi ta sredstva vložile v infrastrukturo ali širokopasovne povezave.
G.Simonič je predlagal, naj se preko KVIAZ ponovno imenuje komisija za vračanje vlaganj v
telekomunikacijsko omrežje, saj bo pri tem potrebno veliko dela.
Ga.Vidjen je vprašala, ali se v centru Cerknega predvideva, da bi še ostala vsaj franšizna trgovina, ko bo zgrajen trgovski center Mercator, saj bo ta npr. za mnoge upokojence, ki nimajo prevoznega sredstva, zelo oddaljen.
G.župan je odgovoril, da bo občina Cerkno imela predkupno pravico v sedanjih prostorih trgovine
Mercator, obstaja pa varianta, da bi se del te trgovine ohranil. Vsekakor bo center Cerknega po
izgradnji novega trgovskega centra manj obremenjen, več bo prostih parkirnih mest, razmišljati pa bo potrebno o drugih dejavnostih v centru, ki zdaj izumira.
Ga.Vidjen je nadalje v imenu Ribiške družine vprašala, kdaj bo ta dobila povrnjeno škodo po neurju,
saj denar potrebujejo za nujne sanacije.
G.Rupnik je odgovoril, da to niso sredstva občinskega proračuna, saj bo bili popisi škode poslani
MOP. Občina se bo pozanimala glede vračila škode Ribiški družini.
Ga.Vidjen je nadalje vprašala še glede urnika lekarne oz. dežurstva ob vikendih in v času, ko splošna ambulanta dela tudi popoldne. Dala je tudi pobudo, da bi bil ob vikendih v Cerknem dežurni zdravnik,saj je npr. zelo težko ponoči bolnega otroka voziti v Idrijo.
G.župan je predlog označil kot umesten, vendar se bo potrebno glede dežurstva zdravnika v Cerknem
posvetovati z ZD Idrija. Glede urnika lekarne je dejal, da ima lekarna obstoječi urnik odobren, na kar se izvajalka dejavnosti sklicuje, zato bi morali za spremembo bolj argumentirano nastopiti. Kot
možnost je omenil določen telefon, ki bi bil dosegljiv v času dežurstva, zavezal pa se je, da bo to
problematiko ponovno prenesel izvajalki dejavnosti.
G.Platiše je predlagal, da občinska uprava do naslednje seje pripravi predlog pravilnika, ki bi v
proračunu za leto 2008 ponovno omogočil pridobivanje sredstev za projekt znanje.
Ga.Simoničeva je odgovorila, da bo potrebno pripraviti še veliko pravilnikov na različnih področjih, vendar je sama časovno v veliki stiski, da bi sedaj pripravila tak pravilnik, najprej pa bo potrebno spremeniti pravilnik o sofinanciranju športnih dejavnosti.
Ga.Florjančičeva je občinski svet seznanila, da je bil na Odboru za društvene in interesne dejavnosti sprejet sklep, naj LTO Laufar Cerkno pripravi pravilnik o sofinanciranju turističnih društev na območju občine Cerkno.
G.Čadež je dejal, da je na občinskem svetu podal že veliko vprašanj in pobud, na katere ni dobil
odgovora – glede parkirišč, dostopnosti poti na Porezen, označbe naselja Kladje in drugo. Kot
pozitivno je navedel, da bo občina sofinancirala projekt elektrifikacije planinske koče na Poreznu,
negativno pa je, da je Kladje in okolica spet izpadla pri vzpostavitvi širokopasovih povezav. Izpostavil je še vprašanje nepreglednosti križišča na Želinu, kjer bi lahko postavili vsaj ogledalo za večjo prometno varnost.
G.župan je odgovoril, da se bo križišče na Želinu predvidoma uredilo do sredine prihodnjega leta,
nakar naj bi se nadaljevala dela proti Cerknem. Prometne omejitve so zdaj predpisane tudi na križišču Želin, žal pa jih mnogi udeleženci v prometu ne upoštevajo.

G.župan je sejo zaključil ob 21.45 uri.

Zapisala: Župan:
Cirila Tušar Jurij Kavčič

Ogledov: 809