OBČINA CERKNO
OBČINSKI SVET

ZAPISNIK
9. redne seje Občinskega sveta Občine Cerkno,ki je bila 20.12.2007 ob 18. uri v sejni
sobi Občine Cerkno

Prisotni svetniki: g.Stanko Brezavšček, ga.Branka Florjančič, g.Marjan Simonič, ga. Adelka Vončina,g.Ivan Ambrožič, ga.Mojca Drole, g.Viktor Kranjc, g.Marko Čadež, g.Dušan Obid, ga. Marija Hvala,g.Stanislav Eržen, g.Radovan Lapanja, g.Marko Molčnik, g.Marjan Mavri, ga.Selma Vidjen in g.Marijan Platiše.
Ostali prisotni: župan g.Jurij Kavčič, tajnik g.Martin Raspet, svetovalca ga.Marjeta Simonič in g.Janez Rupnik ter zapisnikarica ga.Cirila Tušar.
Novinarji: g.Ivan Seljak – Radio Odmev, novinarka ABC, ga.Nataša Ozebek – Dnevnik.
Pri 3. točki dnevnega reda je bil prisoten predstavnik podjetja Locus d.o.o. Domžale, g.Tomaž Kmet.


Predlaganjebilnaslednji dnevni red:

1. Ugotovitev sklepčnosti in določitev dnevnega reda.
2. Sprejem zapisnika in sklepov, sprejetih na 8. seji občinskega sveta dne 29.11.2007.
Poročilo o realizaciji sklepov.
3. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove Cerkno – druga obravnava.
4. Okvirni predlog sanacijskih del za odpravo škode, povzročene v neurju na območju občine Cerkno dne 18.09.2007 – informacija.
5. Pobude in vprašanja svetnikov.

Ad. 1: UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI IN DOLOČITEV DNEVNEGA REDA SEJE.

G.župan je pozdravil navzoče in ugotovil, da je svet sklepčen. Povedal je o dodatnem gradivu, ki je bilo svetnikom dano na mizo pred sejo (gradivo k 4. točki dnevnega reda, zapisniki odborov in komisij, gradivo v zvezi z izvajanjem knjižnične dejavnosti v Bevkovi knjižnici Cerkno).

Predlagani dnevni red je bil soglasno potrjen.

Ad. 2: SPREJEM ZAPISNIKA IN SKLEPOV, SPREJETIH NA 8. SEJI OBČINSKEGA
SVETA DNE 29.11.2007 TER POROČILO O REALIZACIJI SKLEPOV.

G.Raspet je povzel zapisnik in sklepe 8. seje ter realizacijo sklepov. Pripomb na zapisnik ni bilo.


Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Potrjen je zapisnik 8. redne seje občinskega sveta z dne 29.11.2007.


Ad. 3. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH UREDITVENIH
POGOJEV ZA OBMOČJE URBANISTIČNE ZASNOVE CERKNO
-druga obravnava.

G.župan je uvodoma pozdravil g.Tomaža Kmeta, predstavnika podjetja Locus d.o.o. Domžale, ki je izdelovalec sprememb prostorskega akta.
G.Kmet je v nadaljevanju podal obrazložitev k predlaganemu odloku in dosedanjih aktivnostih v postopku sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove Cerkno.
Spremembe so potrebne zaradi pobud za spremembo meril in pogojev gradnje na sedanjih ureditvenih območjih z oznako P-1 in P-2 in bodo po uveljavitvi odloka omogočile realizacijo posameznim investitorjem za gradnjo trgovskega centra in doma starejših občanov. O obravnavi odloka na Odboru za urejanje prostora in varstvo okolja je podal poročilo g.Ambrožič, o obravnavi na Statutarno pravni komisiji pa ga.Florjančičeva. Odbor in komisija nista imela pripomb na
odlok.

Brez razprave je bil soglasno sprejet SKLEP:
Potrjen je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje
urbanistične zasnove Cerkno, v drugi obravnavi.


Ad. 4: OKVIRNI PREDLOG SANACIJSKIH DEL ZA ODPRAVO ŠKODE, POVZROČENE
V NEURJU NA OBMOČJU OBČINE CERKNO DNE 18.09.2007 – informacija.

Obrazložitev k okvirnemu predlogu sanacijskih del za odpravo škode po neurju je podal g.župan. Greza sredstva iz stalne proračunske rezerve in predlog za nadaljevanje del glede na odobrena sredstva MOP. V predlogu sanacijskih del, ki bo poslan MOP, so upoštevani najbolj kritični odseki cest,plazovi in mostovi, kjer je sanacija nujna. Za obnovo PB Franja bodo zagotovljena dodatna državna
sredstva.
G.Rupnik je podal poročilo o dosedanjem poteku sanacije po neurju dne 18.09.2007, ki je glede na ugodne vremenske razmere dobro potekala. Trenutno potekajo dela na mostu v Trebenčah, zaključena so dela od križišča proti Počam. Veliko je uničenih mostov na Cerknici proti Novakom, kjer bi bilo smiselno pri obnovi upoštevati enotne dizajne, potrebno pa bo tudi proučiti, katere mostove se bo
obnovilo in kdaj, saj vodarski sektor apelira, da se število mostov po možnosti zmanjša. Planirana sredstva v okvirnem predlogu sanacije v višini 554.729 EUR prekoračujejo predvidena sredstva MOP za leto 2008 (408.000 EUR) iz razloga, da bi v ta namen tudi prihodnje leto lahko porabili sredstva stalne proračunske rezerve. Plan sanacijskih del bo še podrobneje oblikovan pri proračunu za leto
2008.
G.Obid je izrazil razumevanje, da okvirni predlog sanacijskih del upošteva najbolj nujna dela, vendar je potrebno upoštevati, da so vodotoki predvsem v Cerknem še vedno neočiščeni oz. je pretočnost strug premajhna, če bi prišlo do ponovnega neurja. Zelo kritičen je pretok pod mostom na Jerebovi
ulici. Ceneje bi bilo pridobiti dodatna sredstva in očistiti vodotoke vsaj kjer je najbolj nujno, česar bi se morala zavedati tudi država.
G.župan je povedal, da je občina s svojimi sredstvi pri odpravi posledic neurja sodelovala tudi zato, da so se nekatera nujna dela hitreje izvršila npr. pri delu z bagrom na Čerinščici, Cerknici in drugod. V Cerknem je kritičen pretok še na mostu pri Jernu in tenis igrišču. Takoj po novem letu je predviden
sestanek z vodarji, kjer bo določena prioriteta tudi glede zagotavljanja pretočnosti skozi Cerkno in drugih kritičnih mestih, kjer je možnost naplavin. Na Oresovki sanacijska dela niso izvršena še od prejšnjih poplav, zato bo občina skušala preko MOP doseči hitrejše izvajanje ukrepov.
G.Mavri je izrazil zahvalo v imenu krajanov vasi Poče, ker je bila sanacija ceste do vasi kvalitetno in pravočasno izvršena, saj bi sicer lahko prišlo do problemov v zimskem času.
G.Lapanja je glede na opozorilo občana povedal, da je voda odnesla Kanalizacijsko cev na mostu pri Lekarni in vsebina kanalizacije odteka v Zapoško, zato je nujna tudi ta sanacija.
G.Rupnik je dejal, da se bo nujna sanacija kanalizacije pri Lekarni izvršila, sicer pa so v izdelavi projekti za ureditev kanalizacije in druge infrastrukture v dolžini cca 150 m na Ličarjevi ulici, kjer hiše vključno z zdravstvenim domom, niso priključene na javno kanalizacijo.
G.Kranjc je ponovno opozoril na problem, kar je dve seji nazaj že podal pri pobudah, naj se sanirata dve udarni jami na mostu za Gorje v Mostaniji. Poškodbe so se v zadnjem času še povečale zaradi težkih tovornjakov, ki so na tej cesti vozili pri sanaciji škode po neurju.
Ga.Hvala je prav tako opozorila na pobudo, ki jo je dala glede asfaltacije ceste proti Novakom – na jezu. Na tem mestu je bilo v zadnjem času spet nekaj nesreč, zato je vprašala, kako je s tem.
G.župan je odgovoril, da je občina na ta nevarni odsek opozorila Direkcijo za ceste, prav tako tudi glede asfaltacije dela Cvetkove ceste pri starem gasilskem domu, vendar kljub obljubam ta dela niso bila izvršena, so pa v njeni pristojnosti. Občina bo na Direkciji za ceste ponovno apelirala glede
navedenega.


Soglasno je bil sprejet SKLEP:
Iz sredstev stalne proračunske rezerve se sredstva v višini 49.367,97 EUR namenijo za poplačilo obveznosti do določenih izvajalcev del sanacije po neurju.


Ad. 12: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV.

G.Lapanja je kot član sveta zavoda LTO Laufar Cerkno izrazil željo, da bi bil obveščen o kadrovskih spremembah v tem zavodu.
G.župan je odgovoril, da bo po novoletnih praznikih sklican svet LTO Laufar, kjer bo razložena tudi kadrovska problematika zavoda. Določene spremembe je bilo potrebno izvesti takoj, ker je LTO trenutno ostal brez delavke, ki je bila zaposlena preko javnih del in je podala odpoved, v.d. direktorica
odhaja na porodniški dopust, potreben bo razpis za direktorja. G.župan je občinski svet seznanil, da je bil v zadnjem času urejen infomat pri LTO, za kar so bila pridobljena sredstva na razpisu Ministrstva za gospodarstvo. Na infomatu, kjer je dostop do interneta, pa tudi pri internetni kavarni v knjižnici pa
se pojavlja problematika vpogleda različnih neprimernih vsebin za otroke, zato bodo pri tem potrebni določeni zaščitni ukrepi. Na svetu zavoda bo obravnavan tudi program LTO za leto 2008, ki je precej obsežen in bo potrebno določena sredstva zaradi odprave posledic poplav pri nekaterih projektih
zmanjšati, nujna pa bo izvedba projekta označevanja in promocije. Veliko je pritožb podjetnikov in gostincev, ker so bile njihove označevalne table ob državnih cestah umaknjene, zato je bil podan predlog o namestitvi zemljevida občine Cerkno na Glavnem trgu v Cerknem, na katerem bodo zainteresirani lahko promovirani.
G.Kranjca krajani sprašujejo glede vračanja vlaganj v telefonijo, zato je vprašal, ali je na tem področju že kaj rešeno oz. koliko bodo znašali zneski vračila. Krajani Zakriža in krajani v KS Gorje so veliko vlagali v ta namen, sedaj pa menijo, da bi s temi sredstvi v dogovoru s Telekomom na to območje
napeljali optični kabel, da bi se nato s posameznimi ponudniki lahko dogovarjali za internetne in druge priključke.
G.župan je tudi sam mnenja, da bi krajani posameznih območij v občini hitreje prišli do telekomunikacijskih povezav, če bi sredstva vlaganj v telefonijo vložili v nazaj v KS. Posamezni zneski vračila bodo znašali od 800 do 1200 EUR, ne verjame pa, da bi bili vsi upravičenci pripravljeni odstopiti ta sredstva lokalni skupnosti za nadaljnja vlaganja.
G.Raspet je glede na razpravo prejšnje seje o tej tematiki povedal, da državno pravobranilstvo občini še ni poslalo obljubljenih predlogov za poravnavo, iz katerih bo razvidna višina sredstev, do katere je upravičena posamezna KS, to pa bo lahko v višini celotnega zahtevka ali manj. Občina se bo s posameznimi predlogi lahko strinjala ali pa jih zavrnila, vendar dokler jih ne prejme, ta zadeva stoji. Po veljavni zakonodaji bo potrebno sredstva vračati tistim, ki so pred leti vlagali v izgradnjo telefonije, vsak posameznik pa se bo odločil, ali jih bo vzel oz. jih bo odstopil KS za nadaljnja vlaganja.
Ga.Hvala je izpostavila problem, ker tudi na nekaterih območjih Cerknega (npr. Pot v Čelo) posamezne hiše ne morejo dobiti priključka za internet in TV. Krajani se z vprašanji obračajo na različne ponudnike širokopasovnih povezav, ne dobijo pa ustreznega odgovora. Pripravljeni so sami pomagati, želijo pa predvsem vedeti, na koga naj se obrnejo za rešitev problema, saj na priključke ne
morejo čakati v nedogled, posebno ker je internetna povezava nujna za študente. Ga.Hvala apelira, da občina in KS pomagata pri hitrejšem razreševanju navedene problematike.
G.župan je odgovoril, da je glavni problem pri Telekomu, ki je lastnik vodov, neefektivna pa so bila tudi prizadevanja za posodobitev centrale v Cerknem. Občina tako ne vidi veliko možnosti vpliva pri zagotavljanju širokopasovnih povezav posameznim interesentom, saj pri tem gre za sporazum ponudnikov storitev (T2, Siol idr.), ki s Telekomom sklenejo dogovor, da interesenti dobijo signal, če ta možnost obstaja. Za sprostitev zadev na tem področju bodo potrebni določeni politični ali drugi pritiski glede na apatičnost Telekoma, tudi drogovi niso vzdrževani, na kar občina stalno opozarja. Zgleden je primer vasi Orehek, Jesenica in Ravne, kjer so se krajani sami organizirali in intenzivno
delali pri zagotavljanju širokopasovnih povezav, pri čemer jih je občina podprla.
G.Obid se je menil, da mora občina Telekom na probleme vsaj opozarjati, da tega ne bi bilo treba vsakemu posamezniku. V KS Orehek in Ravne, kjer so se krajani sami organizirali, je velika skupina hiš, drugod kot je primer na Poti v Čelo pa posameznik pri razreševanju te problematike ostane sam.
Ga.Florjančičeva glede na omenjeni primer dobre prakse ugotavlja, da so se krajani sami organizirali na ravni KS, sami so kontaktirali s Telekomom in bodo sedaj dobili internetne in TV povezave, iz česar izhaja, da možnost povezav obstaja, glede na nekatere informacije pa bo to v prihodnje težje,
zato bi se morali zdaj potruditi pri tem.
G.Simonič je povedal o primeru v KS Otalež, kjer je bila pred petimi leti inštalirana nova centrala, zaradi oddaljenosti naselij v KS pa je bila predvidena še pomožna centrala, teče pa že peto leto, odkar je v planu, narejena pa še ni kljub podpisom in različnim peticijam, posredovanim Telekomu, kjer ni
odgovorne osebe za to. Če posamezniki kličejo na Telekom, je težko kaj doseči, zato bi bilo bolje vršiti stalen pritisk.
Ga.Hvala je vprašala, ali se bo občina oz. KS pozanimala o možnostih širokopasovnih povezav v občini in to informacijo objavila v medijih.
G.Kranjca moti, da se problematika TV signalov po KS obravnava že vsaj 10 let in zmeraj so podani odgovori, da tega ni možno izboljšati. Krajani po KS so pripravljeni v ta namen prispevati še dodatna sredstva.
G.župan je dejal, da se občina in KS Cerkno s Telekomom dogovarjata o prenovi kabelskega sistema v Cerknem, vendar bi se potem naročnina zelo povečala in bi bilo vprašanje interesentov. Glede izboljšanja širokopasovnih povezav za območje celotne občine pa bo sestanek z glavnim vodstvom Telekoma, žal pa so v občini tudi območja, kjer je vprašanje, kdaj bo možnost povezav. Menil je, naj
se občani v vsaki KS organizirajo podobno kot v KS Orehek in Ravne ter vrnjena sredstva vlaganj v telefonijo vložijo v izboljšanje povezav, možnost je sklenitev določenega javno-zasebnega partnerstva s Telekomom, občina pa bo pri tem pomagala po svojih močeh.
Ga.Vidjen je izpostavila problem prometne ureditve in parkiranja v času sejma v Cerknem, saj npr. 18. decembra avtobus ni mogel peljati skozi Cerkno, zastavlja se vprašanje kaj bi bilo v primeru, če bi bila potrebna nujna medicinska pomoč.
G.župan je odgovoril, da bo ta problem potrebno trajno urediti in za namen sejma zagotoviti več prostora. V decembru, ko je predpraznični čas, je bilo na sejmu večje število prodajalcev, običajno pa ni take gneče. Krajani, ki bivajo na območju sejma, se občasno res pritožujejo, ker ne morejo z vozili
do svojih domov, večina občanov pa je s sejmom 18. v mesecu zadovoljna, saj pridejo iz vasi v Cerkno in jim to predstavlja tudi obliko druženja.
G.Simonič je menil, da bi se občinski svet moral bolj aktivno vključiti v rešitev problematike prostora za tržnico. V proračunu so bila za to že predvidena določena sredstva za odkup prostorov in zemljišča
pri Društvu upokojencev, vendar do realizacije ni prišlo, prav tako je še vedno onemogočen dostop do občinske parcele, kjer je bila porušena bivša stavba Železnine. Občinskemu svetu naj se zato ob sprejemanju proračuna za leto 2008 predstavijo konkretne možnosti glede lokacije za tržnico na teh dveh mestih oz. če bi bilo potrebno razmišljati o dodatni lokaciji ali zapori prometa v centru na dan sejma. Opozoril je tudi na velik problem z nepozidanimi stavbnimi zemljišči, kjer je v prostorskih aktih opredeljena možnost gradnje. Predlagal je, da občinska uprava pripravi popis teh nepremičnin, nakar bi se občinski svet lahko odločal tudi o davku, ker je to na nek način potrebno pričeti reševati,
saj interesenti za gradnjo so, ne morejo pa pridobiti zemljišč, kar je problem tako v Cerknem kot na podeželju.
G.župan je glede odkupa prostora za tržnico povedal, da so bile izdelane vse cenitve na predvideni lokaciji pri Društvu upokojencev za zemljišče in obstoječe objekte, odkupnine, ki jih zahtevajo nekateri lastniki, pa so pretirane. O tem se lahko pripravi poročilo, da bo občinski svet lahko odločal o višini sredstev v proračunu za konkretne odkupe.
Ga.Vončina je vprašala, kdaj bo za otroke varno urejen dostop v vrtec, saj starši in učitelji vsakodnevno sprašujejo o ureditvi te dostopne ceste. Predlagala je še, da bi ob sprejemu proračuna predvideli nekaj dodatnih štipendij, saj bi tako več mladih ostalo v občini.
G.župan je odgovoril, da je bila ob adaptacija dijaškega doma narejena še dodatna škoda na dostopu v vrtec, razna eksplozivna sredstva pa so v predprazničnem času naredila poškodbe celo na objektih šole, vrtca in dijaškega doma, zato bo potrebno krajšanje urnika organizatorjem prireditev na tem
območju. G.župan računa na čimprejšnjo vsaj makadamsko ureditev novega parkirišča pri dijaškem domu, na sedanjem dovozu v vrtec pa bo verjetno potrebna rampa. Glede štipendij je povedal, da je občina letos v okviru regijske štipendijske sheme razpisala tri štipendije, da bi v ta namen pridobili
tudi del regijskih sredstev, vendar na razpis ni bilo nobene prijave, zato bo treba tudi štipendijsko politiko razvijati glede na predvidene potrebe v kraju.
G.Močnik je glede na zadnja neurja, ko so bile vse razpoložljive sile usmerjene v intervencijo, izpostavil tudi problem, kako bi v občini ukrepali v primeru podobne vremenske neprilike, ko je padlo leta 1952 več kot dva metra snega. Razmišljati je potrebno tudi o tem, saj bi odpovedale vse povezave
in bi bili odrezani od sveta.
G.župan je odgovoril, da je občina ob naravnih nesrečah vedno apelirala na to, da so ekipe ustreznih služb čimprej prišle na teren, čeprav je bilo to v praksi velikokrat počasi. Najprej je nujna zagotovitev elektrike, nekatere stvari pa se lahko uredijo tudi z nekajdnevnim zamikom.
Ga.Hvala je želela, da občinska uprava izdela poročilo o projektih CRPOV v občini Cerkno, kdaj so se ti izvajali, koliko so stali in kaj so prinesli oz. pomenijo za naprej, saj o tem ni nikjer zasledila podatka.
G.župan je pojasnil, da je občina pri izvajanju projektov CRPOV prispevala participacijo, ki pa ni bila velika, saj so bili ti stimulirani s strani Ministrstva za gospodarstvo kot državni programi razvoja
podeželja. Nekateri razvojni projekti, ki so se razvili na podlagi CRPOV, še obstajajo, o čemer se bo pripravilo poročilo.
Ga.Drole je dejala, naj ob gradnji obrtne cone občina skuša spodbuditi obrtnike, da zaposlijo domačine, saj tudi sama vidi velik problem v tem, da se mladi po šolanju ne vračajo v občino, podjetja pa sedaj zaposlujejo tujo nekvalificirano delovno silo.
G.župan je menil, da so podjetniki prisiljeni iskati cenejšo delovno silo in to ne samo nekvalificirane, pač pa tudi inženirje iz drugih držav. Cerkljanska je bila dosedaj specifično območje, kjer je gospodarstvo zaposlovalo domačine, sedaj pa delavcev primanjkuje. Tudi štipendijska politika ni bila
usmerjena in so se študenti odločali za poklice, ki so v občini Cerkno deficitarni in se zaposlujejo drugod, zato bi morali prav pri štipendiranju v bodoče dati podporo glede na potrebe v občini.
G.Eržen je dejal, da so prvi problem v Cerknem stanovanja, da bi mladi ostali v občini. Že veliko let je poteklo, odkar je bil v Cerknem zgrajen zadnji stanovanjski blok.
G.Obid se je strinjal, da niso problem ljudje od drugod, ki so tu začasno zaposleni, pač pa je potrebno zagotoviti pogoje domačinom, da bodo ostali v občini.
Ga.Florjančičeva je opomnila tudi na neustrezne cestne povezave z večjimi središči, da bi se lažje vozili na delo drugam. Mladi bi radi ostali v občini, vendar je dejstvo, da tu ni dovolj delovnih mest.
Ga.Drole je dala pobudo, da bi v Cerknem ponovno uredili skakalnico, ki je pred leti že bila, kar bi bila dobrodošla ponudba tudi v sklopu mladinskega hotela.
G.župan se je s pobudo strinjal, vendar je tudi tu problem lastništvo. Občina je v prostorskih planih že predlagala določene spremembe, da bi lahko naprej peljali postopke za ureditev različnih objektov.
Ga.Simoničeva je podala poročilo o zadnjih aktivnostih občine pri razreševanju problematike Bevkove knjižnice v Cerknem. Glede na sklep prejšnje seje občinskega sveta, da se Občina Cerkno ne odpoveduje soustanoviteljstvu, je Mestna knjižnica in čitalnica Idrija poslala dopis, da bo skladno z
odločitvijo župana Občine Idrija in soglasjem sveta zavoda s 1.1.2008 prenehala izvajati knjižnično dejavnost v Cerknem, iz dopisa pa je moč razbrati, da bo odtujila tudi knjižnično gradivo. Stališče, da tako ravnanje ni v skladu z zakonodajo, je zavzel tudi minister za kulturo g.Simoniti. Občina Cerkno
je pripravila predlog za izreden inšpekcijski nadzor, ki se lahko uvede po zakonu o knjižničarstvu. Razplet zadeve je sedaj težko predvideti, občinski svet občine Cerkno je pokazal pripravljenost za urejanje knjižnične dejavnosti na novih temeljih, kar bi bila najboljša pot tudi za občino Idrija.
G.župan je izrazil presenečenje, da občinski svet občine Idrija v zvezi s tem ni zavzel nobenega sklepa, saj o razrešitvi nastale problematike ne morejo odločati le posamezni predstavniki vpletenih strani. Pomembno se mu zato zdi zadnje stališče ministrstva, na podlagi dogovarjanja je korektno pripravljen tudi finančni plan delovanja knjižnice, kar dosedaj ni bila praksa.
Ga.Hvala je vprašala, kaj pomeni dolg za nazaj, ki ga navaja knjižnica, g.župan pa je odgovoril, da ta dolg po njegovem mnenju ni dokazljiv z argumenti, ki jih navajajo.

G.župan je sejo zaključil ob 20.15 uri


Zapisala:
Cirila Tušar

Župan:
Jurij Kavčič

Ogledov: 441